Drevesa imajo v urbanem okolju pomembno vlogo pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Opravljajo veliko pomembnih funkcij, med drugim milijo vpliv vremenskih pojavov, izboljšujejo kakovost zraka, skrbijo za zadrževanje in kroženje vode, senčijo površine in dvigujejo biotsko pestrost v svoji okolici. Imajo tudi pozitiven vpliv na javno zdravje in počutje ter simbolni pomen v podobi krajine. Kljub temu da se zavest o koristi posameznih dreves in drevesnih sestojev v mestih krepi, se v praksi še vedno izvajajo nepremišljene in škodljive odločitve, ki so med drugim posledica pomanjkljivega znanja ravnanja z mestno drevnino in sistemske zaščite dreves na javnih ter drugih površinah. Javna strokovna služba na tem področju deluje brez enotnih minimalnih standardov in večinoma izključno na javnih površinah.
Za učinkovito načrtovanje, varovanje in upravljanje dreves v urbanem okolju je priporočljivo, da občine vzpostavijo evidenco (kataster, inventar, register) dreves. Zbrane informacije o drevesih namreč omogočajo strokovno odločanje o ukrepih za upravljanje obstoječih dreves in pri saditvah novih dreves.
Praksa upravljanja z drevesi v mestih je med slovenskimi občinami zelo različna. DKAS – Društvo krajinskih arhitektov Slovenije se je odločilo preveriti, kakšno je stanje na področju evidence mestnih dreves v Sloveniji z namenom vzpodbujanja razvoja in uporabe tovrstnih orodij pri celostnem upravljanju z mestno drevnino. V ta namen so oblikovali spletni vprašalnik za slovenske občine, pri čemer so k izpolnjevanju povabili vse občine, ne glede na to, ali razpolagajo z evidenco dreves ali ne. K reševanju vprašalnika je v septembru in oktobru 2023 pristopilo 75 občin (35 %), od tega vse mestne občine ter večina tistih z več kot 20.000 prebivalci.
Okoli tretjina občina ima evidenco dreves, dobra petina pa jo pripravlja ali načrtuje pripravo v naslednjih dveh letih. Občine z vzpostavljenimi evidencami prepoznavajo njihovo vrednost za spremljanje stanja, varovanje dreves, sanacijo in sodelovanje z izvajalci javnih gospodarskih služb kot pomembno, medtem ko občine brez evidenc v povprečju koristi tovrstnega orodja ocenjujejo kot srednje pomembne.
Analiza ponuja tudi informacije o tem, kako pogosto občine uporabljajo evidence in kako ažurne so pri njihovem posodabljanju ter kateri so razlogi za to. Preverili so tudi, kakšne so vsebine evidenc, med njimi na primer ali vsebujejo prostorske podatke in podatke o značilnosti dreves, dodatne dokumente, kot so fotografije in opombe za upravljavce ter ali so evidentirana samo drevesa v javni lasti ali tudi v zasebni. Z analizo so preverjali tudi, kdo ima dostop do evidenc dreves oziroma kdo so njihovi uporabniki, saj jih je zanimal obseg uporabe evidenc dreves kot orodja za komunikacijo in sodelovanje z javnostjo. Delovno verzijo analize so predstavili na društvenem internem dogodku Mestna drevesa in zelene površine, na katerem so sodelujoči krajinski arhitekti predstavili svoje strokovne izkušnje od vključevanja dreves v zgodnje faze prostorskega in urbanističnega načrtovanja, do tehničnih podrobnosti pri sajenju dreves v mestnem okolju.
Novembra so zaključke analize predstavili tudi na javnem dogodku, namenjenem predstavnikom občin in ostali zainteresirani javnosti, kjer so sodelujoči strokovnjaki (arboristka, krajinska arhitektka ter predstavniki občin in gospodarskih javnih služb) na okrogli mizi predstavili svoj pogled na upravljanje z mestno drevnino s poudarkom na koristih delujočih evidenc dreves za njihovo delo. Celotno analizo so skupaj naborom priporočil za nadaljnje ukrepanje zbrali v publikaciji Evidenca dreves kot orodje za celovito in povezano upravljanje dreves v urbanem okolju – stanje v slovenskih občinah.
Projekt nam je omogočil pregled stanja (razkoraka) med ciljnim in dejanskim stanjem z ugotovitvami o možnostih za zmanjšanje razkoraka – tj. izhodišča za začetek izboljšanja prakse… Z izvedbo projekta smo dobili izkušnjo izvedbe “vsebinske naloge” v društvu, mreženje s strokovnjaki, ki delujejo na področju upravljanja mestne drevnine, izboljšali smo strokovno znanje in komunikacijske veščine.
Petra Grmek, DKAS – Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
—
Foto: Luka Vidic
