Za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe so v urbanih okoljih pomembne tako velike kot manjše zelene površine. A vzpostavljanje novih in vzdrževanje obstoječih zelenih površin je povezano tudi z visokimi stroški. Visok stroške predstavlja tudi nakup sadik dreves, grmovnic ipd., predvsem ko gre za nakup večje količine ali večjih sadik. Velikokrat pa se pojavi problem, da so te sadike vzgojene v pogojih, ki niso podobni rastnim pogojem na končni lokaciji. Drevesnice prav tako pogosto ne razpolagajo z vrstami dreves, grmovnic in trajnic, ki bi bile avtohtone v lokalnem okolju.
S tem problemom se je Organizacija za participatorno družbo srečala v okviru Podnebnih akcij Mini urbani gozdiček Miyawaki (2020) in Revitalizacija Radvanjskega potoka (2021). Kot manjša lokalna organizacija z omejenimi sredstvi so bili ob načrtovanju zasaditev hitro postavljeni pred dejstvo, da bodo sadike predstavljale večji del predvidenih stroškov za izvedbo projekta. Ob načrtovanju so v obeh primerih tudi naleteli na težavo nabave manjših in lokalno vzgojenih sadik, ki bi bile najbolje prilagojene razmeram in s tem bolje odporne na podnebne spremembe. Ob potrebi večjega števila mladih sadik so se te izkazale tudi kot cenovno težko dostopne za različne neformalne skupine, ki so izrazile interes o izvedbi podobnih akcij. Metoda Miyawaki sicer med drugim tudi predvideva zasaditev predhodno lokalno vzgojenega avtohtonega genskega materiala, a je bilo te pogoje praktično nemogoče zagotoviti.
Zato so se v okviru Podnebne akcije v letu 2023 odločili vzpostaviti t. i. mini urbano drevesnico. Zamislili so si jo kot visoko gredo za pilotno vzgojo sadik, v kateri bodo lahko izpopolnjevali svoje znanje, izkušnje in tehnike vzgoje sadilnega materiala.
Spomladi 2023 so v parku Kulturnega centra Pekarna s pomočjo prostovoljcev Iniciative Mestni zbor postavili leseno visoko gredo in jo po plasteh napolnili z ovčjo volno, vejami in na zadnje z zemljo. Drevesnica je dobila tudi streho za zaščito sadik. Kot prve so vanjo posadili podtaknjence bele vrbe. Te so nabrali na območju Radvanjskega potoka in jih pred zasaditvijo ukoreninili. Za zagotavljanje ustrezne vrstne pestrosti so se jim pridružili tudi potaknjenci brogovite. Načrtujejo vzgojo nekaterih drugih vrst, med drugim črne jelše.
Vzgojene sadike nameravajo uporabiti pri nadaljnjih aktivnosti ozelenjevanja obrežja Radvanjskega in drugih potokov. Prav tako jih bodo lahko uporabili za nove zasaditve in obenem znanje ter sadike ponudili drugim zainteresiranim skupinam, ki razmišljajo o podobnih pobudah.
“Menimo, da je poleg samih neposrednih učinkov projektov bil dan tudi impulz drugim okoljsko ozaveščenim ljudem, da bi se bolj angažirali v lastnem okolju in tudi določeno samozavest, da se vseeno kaj da narediti. Z osveščanjem pa smo tudi kakšne neozaveščene pripravili do razmišljanja o temi, ki jim morda prej ni bila blizu.”
Matic Primc (Društvo Organizacija za participatorno družbo)
—
Foto: Kaja Fiedler
