Prostor je omejena dobrina in odločitve ter posegi v prostor imajo lahko dolgoročne posledice na kvaliteto bivanja in okolje. Prostor s svojo urejenostjo in rabo vpliva tudi na sposobnost prilagajanja prihodnjih generacij, ki bodo prostor podedovale. S premišljenim načrtovanjem in rabo prostora lahko že danes zmanjšamo ranljivost in povečamo odpornost prostora. Varovanje narave in ohranjanje okolja se že leta uveljavljajo v šolskih programih. Manj pa imajo možnost šolarji znotraj šolskega sistema spoznati principe urejanja prostora, kako ti vplivajo na podnebne spremembe in kako se lahko prilagajamo nanje.
Center za arhitekturo Slovenije in društvo Paz!park so skozi leta nabrali veliko izkušenj z delom in vključevanjem otrok v svoje programe in aktivnosti. Zato so leta 2022 združili moči in se odločili oblikovati izobraževalni modul o urejanju prostora, odpornega na podnebne spremembe za drugo triado osnovne šole. Z modulom so želeli predvsem spodbuditi zanimanje in okrepiti razumevanje o tem, kako smo povezani s prostorom, kako naše navade vplivajo nanj in kako se lahko prostor bolje prilagaja na podnebne izzive. Modul so zastavili v obliki štirih izkustvenih delavnic, dveh s področja arhitekture in dveh s področja krajinske arhitekture. Za pilotno izvedbo so sodelovali z Osnovno šolo Staneta Žagarja, delavnic pa so se udeležili učenci četrtega in petega razreda.
Na delavnici “Kaj počnejo drevesa v mestih” so se šolarji seznanili s pojmom podnebne spremembe, s tem kaj jih povzroča in kakšne so njihove posledice. Na praktičen način so spoznali tudi učinek tople grede. Pogovarjali so se tudi o pomenu zelenja in posebno dreves v mestih, kar so preizkusili tudi z merjenjem temperature prostorov v senci in na soncu. Na drugi delavnici so se pogovarjali o ogljičnem odtisu uporabe prostorov. Spoznali so, kako načrtovati stavbe in razmestitev prostorov z upoštevanjem orientiranosti, z namembnost energetske varčnosti. Izdelali so svoje shematske načrte hiš in se preizkusili v razporejanju prostorov. Na delavnici “Poplave – kdaj je voda lahko nevarna” so spoznavali pojav poplav in suš ter kako je mogoče njihov vpliv omiliti ter se nanje bolje prilagoditi. Teorijo so preverili tudi v praksi s simulacijo poplav in njihovih posledic z uporabo terarija. Zadnjo delavnico so namenili vprašanju “Koliko prostora potrebujem?”. Spoznali so, kako vzdržno načrtovati bivalno okolje in na prikazu primernega stanovanja za 4-člansko družino spoznali, kaj je tloris ter na kaj naj bodo pozorni, ko načrtujejo v prostoru.
Pripravljen material, gradiva in navodila so po delavnicah objavili na spletni strani, s čimer so zainteresiranim učiteljem podali vse potrebne informacije in orodja za samostojno izvedbo podobnih delavnic. Ob zaključku projekta so skupaj z učenci in učitelji Osnovne šole Staneta Žagarja na njihovem dvorišču posadili tudi drevo.
“Podpora je bila koristna predvsem zato, ker sta razvoj in pilotno testiranje novih izobraževalnih programov običajno samofinancirana. S podporo financerja smo lahko razvili kakovosten nov izobraževalni modul, izvedli pilotni projekt in ponudili vsa potrebna navodila, gradiva in material drugim izvajalcem… Projekt nam je omogočil razvoj in implementacijo inovativnega izobraževalnega programa ter okrepil partnerstvo z lokalnimi šolami. Poleg tega smo vzpostavili tesnejše povezave s Centrom za arhitekturo, ki se prav tako ukvarja z izobraževanjem otrok, kar nam bo omogočilo nadaljnje sodelovanje in izmenjavo izkušenj v prihodnosti.”
Gaja Trbižan (društvo Paz!park)
_
Foto: Barbara Ponebšek
