V mestih so dvorišča v zadnjih desetletjih izgubila družbeni pomen in pogosto postala parkirišča. S tem se v mestu še dodatno krčijo prostori, ki bi spodbujali oblikovanje skupnosti, da bi se s svojo povezanostjo lažje prilagajale na družbene, podnebne in druge izzive.
Društvo Hiša! se je odločilo, da bo v sodelovanju z izbranim dvoriščem v Mariboru pilotno preizkusilo metodo skupnostnega ustvarjanja prostora. Metodo so oblikovali in razvili na podlagi že obstoječih znanj in izkušenj partnerjev Mreže za prostor.
Spomladi 2023 so tako v okviru Živih dvorišč z javnim razpisom iskali mariborsko dvorišče, kateremu bi skupaj z tamkajšnji prebivalci vdahnili novo življenje. Izbrano je bilo dvorišče Cankarjeve ulice 15. Cilj projekta je bil izboljšati skupni prostor na dvorišču, povezati tamkajšnje stanovalce in dvigniti kakovost bivanja. V svoji prijavi so stanovalci večstanovanjske hiše na Cankarjevi ulici 15 izpostavili predvsem, da si želijo zeleno površino na dvorišču ohranjati in preprečiti, da bi jo v prihodnje namenili za druge namene, kot je parkiranje. Zato se zavzemajo, da se vrednost te zelene površine, predvsem v percepciji stanovalcev celotnega kareja, poveča.
Proces skupnostnega ustvarjanja prostora so predstavniki društva premišljeno vodili na delavnicah in drugih aktivnosti. Na prvi so prebivalce seznanili s projektom in potekom procesa ter jih povedli na senzorično raziskovanje prostora. Pogovarjali so se o prednostih in slabostih ter priložnostih dvorišča, dovolili so si tudi sanjarjenje o tem, kakšno bi bilo njihovo sanjsko dvorišče. Na naslednjih srečanjih so prebivalci skupaj s strokovnjaki analizirali in mapirali prostor. Na podlagi analize prostora in idej, ki so jih zbrali na delavnicah in oglasni deski, so nato pripravili skupno vizijo prostora. Nato so predloge posameznih posegov/ureditev razvrstili, glede na to, katere si želijo izvesti najprej. Bolj kot fizična ureditev dvorišča se je stanovalcem zdelo pomembno, da imajo priložnosti za srečevanja, spoznavanja in razvijajanja dobrih sosedskih odnosov, zato so se na pobudo Hiše! odločili oblikovali t.i. ‘sosedsko zavezo’. V proces so bili na posameznih korakih vključeni tudi različni strokovnjaki, od arhitektov, krajinskih arhitektov in arboristov, ki so ponudili nove uvide v načrtovanje ureditve dvorišča celotnega kareja v preteklosti in svetovali pri umestitvi urbane opreme ter izboru ustreznih rastlin. Posvetovali so se tudi s predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Skupaj z njimi so pripravili tudi izvedbeni načrt.
Proces skupnostnega ustvarjanja prostora je svoj vrhunec doživel z delovno akcijo, na kateri so prebivalci skupaj s prostovoljci na dvorišču postavili klop, zasadili tulipane, posadili kaki in dren, postavili kovinsko konstrukcijo in ob njej posadili plezalke ter obesili gugalnico. Akcijo so zaključili s piknikom, na katerem jim je etnologinja predstavila zgodovino dvorišča.
Vključeni prebivalci oz. stanovalci s svojimi prizadevanju želijo “okužiti” tudi ostale rezidente znotraj kareja ter tako ustvariti zeleno in vključujoče okolje za katerega skozi Zavezo za naše skupno dvorišče tudi skrbijo: prizadevanje za urejanje prostora s skupnimi napori, namembnost dvorišča za socialne aktivnosti, druženje in varno igro, vzdrževanje zelenega urejenega prostora, ki zbuja udobje in varnost.
Hiša! bo metode in orodja v prihodnje še uporabljala v primerljivih situacijah. Projekt Skupaj gradimo prostor se je izkazal kot precej uspešen predvsem pri povezovanju družbenih in socialnih vezi uporabnikov prostora, prav skozi njihovo participativno sodelovanje pri načrtovanju namembnosti prostora in sami preobrazbi in ozelenitvi dvorišča.
Nabor metod in orodij bo Hiša! še nadgradila skozi tesnejše sodelovanje s partnerji Mreže za prostor.
—
Foto: Maja Breg
