Območje Stolpniške na severnem robu Savskega naselja v Ljubljani je eno redkih večjih še nezazidanih zemljišč blizu središča mesta, ki omogoča gradnjo nove soseske in spremljajoče družbene infrastrukture. Trenutno je v lasti Slovenskega državnega holdinga, prihodnost njegovega razvoja pa ostaja predmet politične volje. Na njem si lahko obetamo bodisi razvoj vključujoče stanovanjske soseske, bodisi novogradnje po meri kapitala.
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora je zato v sodelovanju s skupino zunanjih sodelavcev v projektu zasnoval in pilotno izvedel participativni proces razvoja idejnih rešitev za območje Stolpniške. S projektom so želeli prikazati in preveriti, kako bi lahko posege v prostor snovali na bolj vključujoč način ter do kakšnega rezultata bi nas tak proces pripeljal. Skladno s spoznanji iz prakse po svetu so predpostavili, da bi vključujoč razvoj mesta vodil do manj sporov in trenj, predvsem pa da bi prinesel rešitve, ki bi bolje naslavljale potrebe prebivalcev.
Na formalni ravni se sicer tudi pri nas zahteva vključevanje javnosti, a ljudje so le redko resnično spodbujeni, da pri načrtovanju sodelujejo, oziroma so dejansko vključeni šele, ko so v ozkih interesnih krogih glavne odločitve že sprejete. Za vključujoč razvoj območja na podlagi potreb ljudi je potrebno aktivno sodelovanje javnosti že v zgodnjih fazah načrtovalskega procesa. Zato je bila vizija razvoja območja zasnovana s pomočjo participativnih urbanističnih delavnic, na katerih so vlogo načrtovalcev prevzeli njihovi udeleženci – bodoči stanovalci in uporabniki območja. V premisleke o prihodnosti Stolpniške so izvajalci vključili otroke, mlade in starejše, tako trenutne uporabnike območja, stanovalce v Savskem naselju, obiskovalce ŠD Zarja, PLAC-a in Športnega parka Savsko naselje kot tudi tiste, ki v Ljubljani še niso našli svojega prostora za bivanje, delo, ustvarjanje ali druženje. Tovrstni procesi od ljudi terjajo čas in voljo, zato sodelovanje nikakor ni samoumevno. Čeprav so se izvajalci procesa lotili samoiniciativno, brez mandata s strani lastnika zemljišča ali občine, je bil odziv dober. V participativnem procesu je skupaj sodelovalo nekaj več kot 120 udeležencev, število različnih udeležencev je bilo več kot 60. To jasno kaže, da ljudem ni vseeno in si želijo več možnosti soodločanja o mestu.
Po pripravi načrta participativnega procesa, analizi deležnikov in vzpostavitvi FB skupine za komuniciranje o procesu, je bil prvi korak procesa maja 2023 spoznavni sprehod po območju in zbor udeležencev. Junija sta sledili prvi dve delavnici za analizo in vizijo območja, poleti so udeleženci procesa sodelovali pri skupnostni prenovi otroškega igrišča na območju, septembra pa sta sledili še tretja in četrta delavnica namenjeni načrtovanju in sintezi rešitev. Zadnja delavnica v novembru je bila namenjena predstavitvi idejnega predloga, razpravi o rešitvah in refleksiji celotnega procesa. Projekt pa se je v decembru 2023 zaključil z razstavo idejne rešitve Kaj bomo s Stolpniško? ter odlično obiskano okroglo mizo Mesto za vse? na Fakulteti za arhitekturo, na kateri so gostje in javnost razpravljali o prostorskih in stanovanjskih politikah, o njihovih družbenih učinkih in o tem, koliko je načrtovanje mest in stanovanjske preskrbe vključujoče in participativno.
V procesu zasnove vizije razvoja območja sta bili posebej izpostavljeni podnebna in stanovanjska kriza, kar so v idejnem predlogu skušali čim bolje nasloviti. Na prvo se soseska prilagaja z načrtovanjem okoljsko vzdržnih prostorskih rešitev, na drugo pa z zagotavljanjem raznolikega nabora javnih, zadružnih in oskrbovanih najemnih stanovanj.
Razstava Kaj bomo s Stolpniško? je zasnovana kot potujoča razstava in je bila med drugim na ogled v Participativni ljubljanski avtonomni coni – PLAC, ki stoji na obravnavanem zemljišču.
—
Foto: Arhiv IŠSP
