“Sredi poletja – ko je najbolj vroče – smo prvič testirali digitalna orodja za participativno mapiranje. Fleksibilnost in strokovna pomoč Mreže za prostor so nam dali samozavest, da smo si upali s projektom Vroče točke tvegati več, kot ponavadi. Tveganje se je splačalo – v treh tednih so prebivalci Ljubljane označili kar 700 vročih lokacij v mestu. “
(Zala Velkavrh, Prostorož)
Projekt Vroče točke je izhajal iz zavedanja, da so podnebne spremembe že z nami in z njimi bolj in bolj vroča poletja. Mesta se morajo zato že danes začeti prilagajati na vse višje temperature, kar je še posebej pomembno za uporabnike javnega prostora in osebe, ki se po mestu premikajo peš ali s kolesom, saj se med tem ne morejo umakniti na hladno.
Mestna občina Ljubljana že razpolaga z meritvami in računskimi modeli urbanega toplotnega otoka. Ker mesto kljub podatkom ni predstavilo ukrepov za hlajenje mesta, je studio Prostorož k sodelovanju povabil še prebivalce, ki imajo zaradi vsakdanje rabe mestnega prostora dober vpogled v to, kateri deli so prevroči. S projektom Vroče točke so uporabnike javnega prostora povabili, naj glasujejo za lokacije, ki jih zaznavajo kot vroče. Med 7. in 25. avgustom 2020, v času vročinskega vala, so posamezniki na interaktivnem zemljevidu označili kar 699 mestnih vročih točk. Dodatna vprašanja na vmesniku so studiu Prostorož omogočila, da je poleg vročih lokacij zbral tudi veliko količino podatkov o poteh, navadah in težavah prebivalcev, ki se gibljejo po mestu v času vročine.
Analiza odgovorov je pokazala, da ljudje poleti izbirajo daljše poti ali pa se zaradi vročine popolnoma izogibajo nekaterim lokacijam v mestu. Poleg tega nekateri namesto kolesa ali hoje raje uporabljajo avtomobil, da se izognejo vročini. Veliko sodelujočih je predlagalo, kako bi lahko izboljšali mikroklimo v mestu – želijo si več zelenja, več dreves z večjimi krošnjami, manj asfalta, betona in manj parkirišč.
Med lokacijami, kjer je bilo skoncentriranih največ vročih točk, so območje križišča Ajdovščina, Slovenska in Celovška cesta, med večjimi območji pa soseska Župančičeva jama. Med vročimi točkami so bila pogosta tudi avtobusna postajališča, izstopalo je postajališče Klinični center. Zbrani podatki se dobro ujemajo z lokacijami toplotnih otokov, izmerjenih s satelitskim termičnim snemanjem v okviru raziskave Urban heat island (Komac in drugi, 2014). Za vse lokacije z največ glasovi so pri Prostorožu pripravili predloge ukrepov za hlajenje in jih predstavili Mestni občini Ljubljana.
Prostorož poudarja, da zaradi intenzivnega vpliva podnebnih sprememb na Ljubljano posamezni ukrepi za ohlajanje mesta ne bodo zadostovali, pač pa je potreben širši pristop in sprememba načina načrtovanja javnega prostora. Med ukrepi, ki bi jih glede na predloge studia mesta morala začeti resno upoštevati, če hočejo ublažiti podnebne spremembe, so: več in bolj pestro zelenje, več vodopropustnih površin, kvalitetno vzdrževane površine, trajnost okolju prijaznih posegov, vključenost uporabnikov, več udobja za pešce in kolesarje, privlačen javni prevoz ter manj avtomobilov. Te osnovne principe načrtovanja javnega prostora za blaženje posledic podnebnih sprememb bi morala upoštevati vsa slovenska mesta.
Uporaba brezplačnega spletnega orodja canvis.app za zbiranje podatkov o vročih točkah se je izkazala kot uspešno orodje za vključevanje in pridobivanje informacij splošne javnosti in je bila kasneje med drugim uporabljena tudi za označevanje kritičnih točk onesnaženega zraka v Ljubljani (izvajalca Focus – društvo za sonaravni razvoj in IMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj v okviru programa Partnerstvo za okolje in zdravje).
“Vroče točke so postale eden od najbolj prodornih Prostoroževih projektov. Podnebni program nam je omogočil, da smo lahko raziskavo izvedli neodvisno, zaradi česar so bili rezultati tudi bolj verodostojni… Zaradi Vročih točk smo razvili številne povsem nove projekte in prejeli vabila za sodelovanje, tudi iz tujine.”
(Zala Velkavrh, Prostorož)