[VABILO] Samo zato, ker je v načrtu, še ne pomeni, da je pravično

Mesta ne rastejo kar tako; so načrtovana – in odločitve o načrtovanju tiho premikajo ogromne količine denarja. V predavanju bo prikazano, kako pravila na papirju (prostorski načrti, posebne investicijske cone, odloki in zakoni sprejeti po hitrem postopku), ki so pogosto sprejeta brez javnega nadzora, ustvarjajo pogoje za pretvorbo javnih zemljišč, infrastrukture in krajine v zasebni dobiček. Na podlagi primerov iz Črne gore in Hrvaške bomo sledili klasičnemu zaporedju: najprej se projekt zdi legitimen, nato postane zakonit in kmalu se promovira kot neizogiben, pri čemer se šele na koncu razkrije, kdo ima koristi od odločitev o načrtovanju in kdo za to plača. 

Predavanje preučuje orodja, kot so sprememba namembnosti, koncesije in »strateški projekti«, ter kako obljube o delovnih mestih in rasti redno potiskajo na stran nujne potrebe, kot so dostopna stanovanja, javna infrastruktura in odpornost na podnebne spremembe. Preučuje tudi, kaj ljudje počnejo v zvezi s tem: gradijo protiekspertno znanje, organizirajo aktivistične kampanje, spodbujajo javni nadzor, vlagajo tožbe, predlagajo nove normativne okvire in vstopajo v lokalno politiko. 

Cilj ni razmišljati o opustitvi prostorskega načrtovanja, ampak razumeti, kaj načrtovanje trenutno počne in kako ga spremeniti in ponovno pridobiti – kako oblikovati procese, ki ohranjajo javno vrednost v javnih rokah in omogočajo, da mesta resnično postanejo pravična in bivanju prijazna.

Sonja Dragović je doktorska raziskovalka na DINÂMIA’CET-Iscte v Lizboni na Oddelku za arhitekturo in urbanizem kot štipendistka Portugalske fundacije za znanost in tehnologijo. Z ozadjem iz ekonomije in urbanih študij ter dolgoletnimi aktivističnimi izkušnjami se njene raziskave osredotočajo na kritično analizo urbane politike in prakse, prostorsko pravičnost ter vlogo družbenih gibanj, aktivističnih kolektivov in angažiranih arhitekturnih praks pri oblikovanju urbanega prostora.