Nacionalni reformni program 2015 – 2016
Vlada RS je dne 29.4.2015 sprejela Nacionalni reformni program 2015 – 2016 in Program stabilnosti – dopolnitev 2015, ki sta bila nato posredovana Evropski komisiji. Nacionalni reformni program podaja osnovne usmeritve in cilje, ki sledijo Strategiji EU2020, za doseganje pametne, vključujoče in trajnostne rasti, hkrati pa upoštevajo zaveze iz veljavnih nacionalnih dokumentov. Razvrščeni so v 3 sklope: spodbujanje naložb, strukturne reforme ter fiskalna odgovornost. V okviru spodbujanja naložb je navedeno, da se bodo v letih 2015 in 2016 izvedle investicije z multiplikativni učinki – investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, v projekte informacijske družbe ter s področja zdravstva, pri čemer naj bi se izkoriščala tudi sredstva iz evropskih skladov. Poleg tega naj bi prišlo do izkoriščanja potencialov kreativne industrije, revitalizacije kulturne dediščine, socialnega podjetništva in prehoda na zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri. V okviru strukturnih reform je cilj stabilno, konkurenčno poslovno okolje, do katerega bi prišli tudi na podlagi zmanjševanja administrativnih bremen. Kot zmanjševanje administrativnih bremen so kot ena od treh postavk določene ključne spremembe na področjih prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter umeščanja v prostor.
Strategija razvoja javne uprave 2015-2020
Vlada RS je 29.4.2015 sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 in tudi Politiko napredka in kakovosti sodobne javne uprave. Obstoj strategije javne uprave pomeni enega izmed predhodnih pogojev za izpolnjevanje 11. tematskega cilja v okviru programiranja za novo finančno obdobje, ki jih mora Slovenija izpolniti v okviru zahtev Evropske komisije. Strategija razvoja javne uprave 2015–2020 (SJU 2020) je enovit krovni strateški dokument vlade, ki predstavlja usmeritve razvoja v naslednjih šestih letih. Po sprejetju strateškega dokumenta bo predvidoma do konca junija 2015 pripravljen prvi dvoletni akcijski načrt, ki bo vseboval konkretne dejavnosti in projekte za doseganje zastavljenih strateških horizontalnih ciljev. Dokument se predvsem nanaša na področje javne uprave, ki ima tako naloge, povezane s pripravo politik in predpisov, kot tudi upravne naloge oziroma naloge izvršilne veje oblasti na državni in teritorialni ravni. Temeljni cilji strategije so usmerjeni v kakovost in učinkovitost, transparentnost in odgovornost javne uprave. Z doseganjem ciljev te strategije se naj bi izboljšalo poslovno okolje za razvoj gospodarstva in dvig konkurenčnosti, s tem pa tudi uvrstitev Slovenije na mednarodnih lestvicah.
Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe do leta 2020
Vlada RS je dne 22.4.2015 sprejela Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020. Energetski zakon je opredelil zahtevo, da »morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske«. Navedena določila Energetskega zakona predstavljajo prenos zahtev glede skoraj nič-energijskih stavb iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb. Izraz »skoraj nič-energijska stavba« pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Akcijski načrt je povezan tudi z Dolgoročno strategijo spodbujanja naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih ter zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Priprava Nacionalne strategije prenove stavb je v teku (predvidena v septembru 2015). Izhodišča so postavljena v dveh strateških dokumentih v pripravi, ki bosta dokončno potrjena v kratkem – Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 in Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020.
Neizpolnitev obveznosti iz Direktive o energetski učinkovitosti
Vlada RS je 22.4.2015 sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje EK zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja ter nepravilnega prenosa pravnih aktov EU. Evropska komisija je Republiko Slovenijo z obrazloženim mnenjem pozvala, da Akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2020 in dolgoročno strategijo za prenovo stavbnega sektorja sprejme v roku 2 mesecev od izdanega obrazloženega mnenja. Glede na to, da sprejem obeh dokumentov do 27.4.2015 ni možen, bo Vlada RS tako Evropsko komisijo do zastavljenega roka (27.4.2015) obvestila, da:
- Akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2020 je v končni fazi postopka sprejemanja na Vladi RS in bo potrjen predvidoma maja 2015. Evropsko komisijo bomo o sprejemu takoj obvestili.
- Glede dolgoročne strategije za prenovo stavbnega sektorja bodo strokovne podlage zaključene do konca aprila 2015. Strategija bo nato predvidoma konec maja 2015 posredovana v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, ter sprejeta na Vladi RS predvidoma poleti 2015.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015
Vlada RS je 29.4.2015 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, ki določa podaljšanje datuma za oddajo zbirne vloge do 15. 5. 2015, način oddaje zbirne vloge, kadar je nosilec kmetijskega gospodarstva agrarna skupnost in odda vlogo za več kmetijskih gospodarstev – planina, oziroma skupni pašnik. Določa tudi prilagoditve glede na spremembe predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, in spremembe predpisa, ki ureja kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji
Vlada RS je 24.4.2015 izdala Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta. Podrobnejša ureditev bo naknadno opredeljena še v navodilih (za načrtovanje, potrjevanje, upravičene stroške ipd.), izvedbenem načrtu ter smernicah in sorodnih aktih, ki jih bo izdala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Vse navedeno je osnova za vzpostavitev sistema izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji iz državnega proračuna. Vlada RS bo namreč omogočila pričetek izvajanja še pred akreditacijo sistema s strani Evropske komisije, ki je pogoj za uveljavljanje povračil iz Bruslja. Akreditacijo sistema bo izvajal revizijski organ, ki je v primeru evropske kohezijske politike Urad RS za nadzor proračuna in bo na podlagi revizije pripravljenega opisa sistema upravljanja in nadzora, ki ga pripravi organ upravljanja (Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) v sodelovanju z organom za potrjevanje (Ministrstvo za finance) in posredniškimi organi (ministrstva), predvidoma zaključen do konca leta 2015. Začetek izvajanja pred akreditacijo sistema torej pomeni izvajanje evropske kohezijske politike na breme državnega proračuna, ki je predvideno do poletja 2015. Prva povračila iz bruseljske blagajne pa bodo sledila po akreditaciji sistema izvajanja.
Program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Bukovžlaka
Vlada RS je naložila Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da pripravi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju parcele 115/1 k.o. Teharje (Bukovžlak) in ga najkasneje do 31. 7. 2015 pošlje vladi v sprejetje. Glede na nova dejstva glede nezakonitega odlagališča odpadkov v občini Celje in glede na to, da je Inšpekcija za okolje in naravo po dodatno izvedenih postopkih ugotovila, da posledic nezakonitega vnašanja odpadkov in posledično čezmerne obremenitve okolja ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem obremenitve, je MOP vladi predlagalo, da sprejme nov sklep za subsidiarno odgovornost države, v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Če je za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja subsidiarno odgovorna država (kar sledi iz navedb Inšpekcije za okolje in naravo), mora MOP pripraviti program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovega dela. Na ustni obravnavi na sodišču v Luksemburgu, ki je potekala 26. 4. 2015, je bilo povedano, da lahko sodbo pričakujemo v naslednjih mesecih. Opozorilo je bilo, da se tožba za določitev denarne kazni vloži takoj po prejemu sodbe o ugotovljeni kršitvi. Lahko bi bili zahtevani dnevni penali v višini okrog 10 tisoč evrov.
Izkoriščanje geotermalnega potenciala Slovenije
Vlada RS je 29.4.2015 sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s strategijo izkoriščanja geotermalnega potenciala Slovenije in ga poslala v Državni zbor RS. Vlada v svojem odgovoru ugotavlja, da v geotermalni energetski bilanci Slovenije približno polovico energije prispevajo plitve geotermalne toplotne črpalke, polovico pa raba termalne vode, kar skupaj predstavlja okrog 0,4 % vse primarne energije oz. okrog 5 % vseh OVE. V letu 2014 se je na 32 lokacijah pridobilo 15,5 ktoe toplote iz termalne vode, geotermalne elektrike ne pridobivamo. Največ energije se je uporabilo za individualno ogrevanje prostorov, sledi ogrevanje rastlinjakov, balneologija in kopanje, daljinsko ogrevanje in klimatizacija. Napoved o rasti po AN OVE predvideva 35% povečanje pridobljene energije do leta 2020, ob čemer bi izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih tehnoloških sistemov lahko bistveno pripomoglo k doseganju tega cilja. Zaradi naravnih danosti je najbolj utemeljen pospešen razvoj rabe geotermalne toplote z geotermičnimi energetskimi viri (to pomeni tudi reinjekcijo) za individualno ogrevanje prostorov, ogrevanje rastlinjakov in daljinsko ogrevanje mest. Slednje je ekonomično izvedljivo le na območju gostejše poselitve z večjim številom končnih uporabnikov in prilagojenih (običajno novejših) zgradb, medtem ko so rastlinjaki samostojni objekti in kot taki neodvisni od stopnje poseljenosti. Bistveno je, da začnejo investitorji v omenjene rabe upoštevati stroške izgradnje in obratovanja reinjekcijske vrtine že v fazi načrtovanja investicije. Z omenjenega vidika se vsekakor podpira razvoj lokalnih geotermalnih energetskih samooskrb. Kljub spodbujanju izrabe obnovljivih virov energije, je finančnih spodbud za izkoriščanje geotermalnih virov malo, zasebni investitorji pa (pre)redki. Za sofinanciranje izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na geotermalno energijo bodo na voljo sredstva v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (OP EKP 2014−2020). V načrtu je izdelava omenjene strategije ter vključitev v mednarodni projekt Geothermal ERA-NET, ki ima za cilj najti usklajene skupne aktivnosti upravljavskih agencij in direktoratov udeleženih držav na področju razvoja potenciala in rabe geotermalne energije za izboljšanje položaja geotermalnega sektorja. V okviru projekta bi tako lahko prispevali k izdelavi demonstracijskega projekta za reinjekcijsko vrtino v Sloveniji.
Objekti CERO v Sloveniji
Vlada RS je 16.4.2015 sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z objekti CERO v Sloveniji. V odgovoru je pojasnjeno, da je bil izdelan neodvisen revizijski pregled devetih okoljskih projektov, za katere sta takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v prvi polovici leta 2014 ocenila, da obstaja tveganje nepravočasnega zaključka projekta in s tem tveganje porabe sredstev evropske kohezijske politike. Za področje ravnanja s komunalnimi odpadki je bil v marcu 2013 sprejet Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (OP RKO), ki predstavlja za Slovenijo strateški dokument z usmeritvami na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
Prenehanje veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za prenosni plinovod M3/1
Vlada RS je 29.4.2015 izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice.
Sklep o pripravi DPN za obvoznico glavne ceste v Spodnji Idriji
Vlada RS je 29.4.2015 sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za obvoznico glavne ceste G2-102 v Spodnji Idriji in imenovala delovno skupino za pripravo DPN. Načrtovana prostorska ureditev se nahaja ob glavni cesti G2-102 Robič–Kalce–Logatec v Spodnji Idriji. Z DPN se načrtuje obvoznica naselja Spodnja Idrija. Obvoznica poteka po zahodni strani naselja Spodnja Idrija, z mostom prečka reko Idrijco, preide v predor pod vzpetino Kucelj ter se v nadaljevanju priključi na obstoječo traso glavne ceste G2-102. Načrtovana dolžina trase je približno 0,55 km. Cilji načrtovanja prostorske ureditve so izboljšanje propustnosti in izboljšanje prometne varnosti glavne ceste G2-102 na poteku skozi naselje Spodnja Idrija ter zagotovitev minimalnih elementov obvozne ceste, predpisanih za rang glavne ceste II. reda.
Poročilo Medresorske delovne skupine za pripravo nabora oblik javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo železniške povezave med Divačo in Koprom
Vlada RS se je 22.4.2015 seznanila s Poročilom Medresorske delovne skupine za pripravo nabora oblik javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo železniške povezave med Divačo in Koprom.
Imenovanje medresorske delovne skupine za sistemsko ureditev področja razlastitev nepremičnin
Vlada RS je 22.4.2015 sprejela Sklep o imenovanju medresorske delovne skupine za sistemsko ureditev področja razlastitev nepremičnin, izvajalcev vrednotenja nepremičnin in enakopravno obravnavo razlastitvenih upravičencev v postopkih določanja odškodnin.