V okviru Podnebnega programa Mreže za prostor IPoP nadaljuje pobudo Za žive meje!, h kateri je po zagonu, aprila 2024, že pristopila prva skupina občin podpisnic Izjave o sodelovanju. Spomnimo, z izjavo o sodelovanju podpisniki v imenu svojih občin potrdijo:
- da vodstvo in zaposleni na občini prepoznavajo pomen živih mej za ohranjanje biotske pestrosti in prilagajanje lokalnega okolja podnebnim spremembam,
- da se bodo zavzeli za ohranjanje in urejanje novih živih mej v svojih naseljih in
- da se bodo s svojim zglednim ravnanjem izpostavili kot aktivni promotorji in promotorke pobude.
Tokrat posebej izpostavljamo vlogo občine v prizadevanjih za ohranjanje živih mej. Zaradi položaja občine v urejanju prostora ter nalog s področja varstva narave in biotske raznovrstnosti ter blaženja vzrokov in posledic podnebnih sprememb, ima občina namreč res veliko možnosti, da s svojimi odločitvami, ukrepi in zgledom učinkovito deluje ter spodbudi in podpre tudi svoje prebivalce pri ohranjanju in sajenju živih mej.
V procesu ohranjanja živih mej je vloga občine, prav zaradi številnih možnosti vplivanja na stanje v prostoru ter na prakso ohranjanja in sajenja, izjemnega pomena. Upoštevati moramo tako možnosti občine za formalno uveljavljanje zahtev po varstvu in sajenju v občinskem prostorskem načrtu in drugih lokalnih strategijah, programih in predpisih kot možnost tudi za zagotavljanje različnih podpornih ukrepov in predvsem tudi možnosti delovanja z zgledom na živih mejah in zemljiščih v lasti občine.
Vsaka občina lahko na svojih živih mejah, v sodelovanju s svojo javno službo za urejanje javnih zelenih površin ter svojimi javnimi zavodi in upravniki svojih nepremičnin, zelo prepričljivo javno dokazuje dobro prakso ohranjanja in vzdrževanja kot tudi obnove in izboljševanja kakovosti lokalnega okolja in bogatenja biotske pestrosti s sajenjem novih živih mej.
Hkrati lahko občina tudi daleč najbolj učinkovito promovira koristi obstoječih živih mej in spodbuja prebivalce pri ohranjanju in sajenju novih. Organizira lahko pomoč pri vzdrževanju, svetovanje pri izbiri rastlinskih vrst in sajenju, podpre lahko vzgojo in zagotavljanje sadik in podobno. S pomočjo občanske znanosti lahko občina skupaj z vrtci in šolami ter društvi evidentira žive meje, meri odnos prebivalcev do živih mej, opazuje ptice in druge živalske vrste, ki se zadržujejo v lokalnih živih mejah, vodi javne razprave o vrstah, podobah in koristih živih mej, o vzdrževanju in načrtovanju novih zasaditev ter razvija identiteto in podobo svojih krajev.
Občina lahko:
- zahteva v občinskem prostorskem načrtu ohranjanje živih mej in saditev novih živih mej na stiku z javnimi površinami, ali tudi drugod odvisno od potreb in značilnosti naselja;
- zgledno skrbi za vzdrževanje in obnovo živih mej na vseh površinah v svoji lasti
- redno obvešča javnost o izvajanju del na svojih živih mejah, obnovah, menjavi rastlin in novih saditvah;
- ponudi prebivalcem informacije o naboru primernih vrst rastlin za saditev glede na klimatske in prostorske pogoje, želene učinke in možnosti vzdrževanja;
- spodbudi svoje javne zavode in upravnike svojih nepremičnin k sajenju novih živih mej;
- predlaga prebivalcem in drugim lastnikom nepremičnin, kje in kako lahko posadijo nove žive meje – ob svojih hišah, na robovih parcel, na stiku z javnimi površinami …);
- pohvali lastnike živih mej in izpostavi njihov prispevek k podobi, kakovosti, kulturni vrednosti in podnebni odpornosti bivalnega okolja ljudi in drugih živih bitij;
- organizira javno in medsosedsko pomoč pri vzdrževanju in opozarja na pomen ustreznega vzdrževanja (medgeneracijsko sodelovanje – mladi, šole, taborniki);
- pripravi predloge za ureditev žive meje ob novih gradnjah v svojih naseljih;
- izpostavlja posebno vrednost prosto rastočih in cvetočih živih mej;
- podpre lokalno pridelavo sadik in lokalne drevesnice (promocija, sodelovanje, nabava);
- promovira lokalne žive meje: izpostavlja posebno zanimive, organizira oglede in tematske sprehode s pogovori, organizira občinski foto natečaj;
- komunicira znanje o načrtovanju sajenja in izboru rastlin glede na prostorske možnosti, rastne pogoje in lokalno mikroklimo;
- komunicira informacije o živalih, ki jim žive meje nudijo zavetje;
- na različne načine komunicira pomen živih mej v času podnebnih sprememb.
Foto: Urška Didovič
