Uvodnik
Andrej Gnezda (Umanotera): Zgradite mi…
Podnebne vsebine so ravno dobile dober zalet in za trenutek se je zazdelo, da bo reševanje podnebne krize dobilo potrebno težo v političnih razpravah in finančno podporo v proračunih. Pa se je zgodila pandemija. In kot pritiče ravnanju politike v vsaki krizi, tudi tokrat opazujemo nekritično pehanje za rastjo in izigravanje ter prikrojevanju zakonodaje.
Najprej je vlada sprejela protikoronsko zakonodajo, ki omejuje sodelovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij v postopkih izdaje dovoljenj in soglasij. Sledil je interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. Ta z enim členom in enim stavkom določa, da je »izvedba pomembnih investicij, določenih na podlagi tega zakona, v javno korist.« In potem je »z neba« (ali bolje rečeno iz 2. nadstropja z Dunajske 48) padel še seznam 187 »pomembnih« investicij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je žlahtni nabor nadgradilo še z javno razpravo novele gradbenega zakona, ki sporne člene iz izredne protikoronske zakonodaje – te je trenutno zaustavilo in v presojo vzelo ustavno sodišče – prenaša v redno zakonodajo. In dodalo še rešitev, da bo gradbena dovoljenja za pomembne investicije, ki so na seznamu, izdajalo kar ministrstvo samo!
In kaj najdemo na seznamu projektov, ki je »padel z neba« in v pripravo katerega ni bil vključena širša in strokovna javnost? Kontroverzne projekte, kot so 2. blok NEK, 3. razvojna os in hidroelektrarna Mokrice ter cestne in plinske projekte, ki kažejo, da je seznam »ujetnik duha preteklosti«. Politika tako še naprej vztraja pri več stomilijonskih in nekaj milijardnih projektih, kot da se iz TEŠ 6, afere vseh afer, ni naučila ničesar. Gradnja večmilijardnih projektov, kot je drugi blok nuklearne elektrarne, prikrojevanje postopkov za izgradnjo HE Mokrice na računa varstva narave in uničevanje najboljših kmetijskih zemljišč za gradnjo avtocest, nas ne bodo popeljali iz krize, temveč bodo obstoječo še povečali.
Prihaja nov večletni finančni okvir EU, ministrstvo pa je napovedalo tudi mobilizacijo vseh preostalih virov, kot so podnebni in vodni sklad, nacionalni proračun in zasebna sredstva za izvedbo »pomembnih investicij«. Razvojnih sredstev bo tako v naslednjih letih veliko, zato je pomembno, da jih namenimo za projekte v javnem interesu, v interesu ljudi.
Javna korist pa se ne opredeli z enim členom v interventnem zakonu, temveč v širokem dialogu in na podlagi strokovnih presoj. Le tako bomo lahko identificirali projekte, ki nas bodo popeljali iz krize in nas ne bodo vodili v novo.
Namesto asfalta in betona ter gradnje velikih infrastrukturnih projektov moramo najprej zgraditi……
…kulturo demokracije.
Aktualno v okviru mrež
Ustavno sodišče z odločitvijo o začasnem zadržanju nekaterih členov ZIUZEOP pritrdilo nevladnim organizacijam
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje spornih določil interventnega zakona glede NVO in okoljskih presoj in bo odločalo o ustavnosti teh členov. To praktično pomeni, da do končne odločitve Ustavnega sodišča še naprej veljajo določila Gradbenega zakona o sodelovanju nevladnih organizacij v integralnem postopku in da se lahko gradi šele po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Več >>>
Spremembe Gradbenega zakona rahljajo okoljske varovalke in lajšajo legalizacijo
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (v javni razpravi do 31.8.2020), hkrati pa je bilo objavljeno tudi sporočilo o pomembnejših spremembah. S predlogom sprememb se med drugim nadaljuje oženje pravic nevladnim organizacijam v postopkih presoj vplivov na okolje in dovoljuje gradnja pred pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in to, ne glede na to, da so nekatere rešitve, ki jih je uvedel interventni Covid zakon (ZIUZEOP), postavljene pod vprašaj ustavnosti (odločitev Ustavnega sodišča). Več >>>
Načrt za okrevanje po pandemiji naj bo zelen
Četudi je danes pozornost osredotočena predvsem na odpravljanje posledic epidemije, v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo poudarjamo, da bi morali voditelji pri načrtovanju prihodnjih korakov upoštevati tudi dejstvo, da se podnebna in ekološka kriza zaradi epidemije nista nič zmanjšali in zatorej načrt za okrevanje usmeriti v sinergijsko naslavljanje obeh obstoječih kriz. Več >>>
Odprto pismo članom Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI)
62 nevladnih organizacij, med njimi tudi Plan B za Slovenijo, je evropskim poslancem, ki so člani Odbora za regionalni razvoj, poslalo pismo s pozivom, da iz evropskega sklada za pravični prehod izključijo fosilna goriva. Med ta sodi tudi zemeljski plin, ki ima zaradi visokih izpustov CO2 in metana uničujoč vpliv na ljudi, biotsko raznovrstnost in podnebno krizo. Več >>>
Iz aktivnosti članic Mreže za prostor
Članice Mreže za prostor smo podprle tri projekte naših sočlanic
V petek, 10. julija 2020, je v Mariboru potekal prvi v seriji Idejnih zajtrkov za članice Mreže za prostor. Namenjen je bil predstavitvi projektnih predlogov članic na presečnem polju urejanja prostora in podnebnih sprememb, ki prek malih lokalnih aktivnosti, rešitev oziroma intervencij v prostoru prikazujejo možnosti za ukrepe na širši oziroma sistemski ravni. Več >>>
Namesto novega zakona le spremembe Stanovanjskega zakona – brez stanovanjskih zadrug
21. julija 2020 je v javno razpravo prešel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona. Po tem, ko je prejšnja vlada za sprejem pripravila nov stanovanjski zakon, se je nova vlada odločila le za spremembe in dopolnitve obstoječega zakona, katere pa ne vključujejo stanovanjskih zadrug. Več >>>
Kako strateški dokumenti vplivajo na izboljšanje pogojev za aktivno mobilnost
V IPOP so pregledali mednarodne, državne in lokalne strateške dokumente, ki obravnavajo področje aktivne mobilnosti, ter analizirali odstopanja med različnimi ravnmi in razlike med zapisanimi cilji ter izvedenimi ukrepi. Dodana so tudi priporočila načrtovalcem politik, ki obravnavajo področje aktivne mobilnosti. Več >>>
Pri spremembi namembnosti iz stavbnega v kmetijsko zemljišče sta nujna zgodnje vključevanje lastnikov in dobra utemeljitev
Aprila letos je Ustavno sodišče odločalo o ustavnosti spremembe namembnosti iz stavbnega v kmetijsko zemljišče in v konkretnem primeru v občini Bled odločilo, da je bila sprememba sprejeta v nasprotju z ustavnimi pravicami lastnika. Več o tej, za prakso prostorskega načrtovanja zelo pomembni odločitvi (ter kaj to sploh pomeni), v prispevku >>>
V Škofji Loki bomo septembra odprli Šolsko ulico ljudem
Septembra bodo v IPOP pomagali pri nekajdnevnem odprtju Šolske ulico. Odprta ulica (angl. open streets) je ulica, na kateri imajo pešci in kolesarji prednost, na njej se odvija zanimiv program, tranzitni motorni promet je omejen, omogočen pa je dostop za lokale in prebivalce ob ulici. S tem ukrepom bo omogočena varna hoja šolarjem v šolo, meščanom pa prijeten sprehod med mestnim jedrom in območjem vojašnice. Več >>>
Ustvarjalni laboratorij v gradbeni jami
Za Bežigradom že nekaj tednov nastaja nov ustvarjalni prostor, ki bo konec poletja postal prizorišče za eksperimentiranje in oblikovanje z naravnimi materiali. Na območju skoraj tridesetletne gradbene jame v bližini Bežigrajskih dvorov prve obrise dobiva ustvarjalni laboratorij KRATER, ki bo lokalnim prebivalcem, umetnikom in drugim ponujal možnost in prostor za uresničitev različnih projektov. Več >>>
Hitro s kolesom po Gorenjski
Iz CIPRE poročajo o uspehu operacije Hitro s kolesom, v okviru katere so sodelovali pri vzpostavitvi prve regijske mreže izposoje koles v urbanih naseljih petih občin – sistema Gorenjska.bike. Poleg tega so v sodelovanju z učitelji mentorji in sodelujočimi občinami preverili primernost šolskih okolišev za kolesarjenje ter pripravili priporočila za nadaljnje urejanje šolskih poti. Več >>>
Načrtovanje hodljivosti – prvi koraki v Črni na Koroškem
V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto so v IPOP že junija začeli sodelovanje z Občino Črna na Koroškem, ki se je uspešno odzvala pozivu Načrtujmo skupaj zdravo mesto! Aktivnost predvideva sodelovanje z lokalnimi deležniki v procesu priprave Lokalnega načrta hodljivosti, s katerim želijo izboljšati pogoje za hojo in poskrbeti za zdravje prebivalcev in za kakovost njihovega bivanja. Več >>>
Razvili smo aplikacijo Kolesarsko mesto
Iz Mariborske kolesarske mreže sporočajo, da so v sklopu projekta Kolesarsko mesto razvili tudi aplikacijo za mobilne telefone. Več o aplikaciji Kolesarsko mesto >>>
Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj
Iz IPOP sporočajo, da so izdali drugi katalog Mesta mestom #2- Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog gradi na pristopu prvega, v katerem so predstavili 13 izmed 97 dobrih praks mest programa URBACT, tokrat pa izpostavljajo izključno domače dobre prakse. Več >>>
Iz aktivnosti članic mreže Plan B za Slovenijo
Za trajnostno ureditev Tavčarjeve ulice v skladu s Celostno prometno strategijo MOL
Koalicija za trajnostno prometno politiko je Mestno občino Ljubljana pozvala, da ne skrene s poti trajnostne prometne politike, katere rezultat je za ljudi ena najbolj prijaznih evropskih prestolnic z visoko kakovostjo bivanja. Mestno občino Ljubljana spodbujajo, da v ureditev Tavčarjeve ulice vključijo trajnostne elemente in tako ulico uredijo podobno, kot je bilo to storjeno na Dalmatinovi ulici. Več o pozivu >>>
Direktiva o okoljski odgovornosti – opomin Evropske komisije
Evropska komisija je zoper Slovenijo izdala uradni opomin zaradi neupoštevanja sodbe sodišča EU (C-529/15). Po sodbi mora biti pravica, da od pristojnega organa zahteva ukrepanje z določanjem preventivnih ali sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode, dana vsem fizičnim in pravnim osebam. Slovenija mora uskladiti stanje v roku treh mesecev. PIC je pripravil več informacij o direktivi ter o tem ter kako je le-ta upoštevana v Sloveniji >>>
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt – ambiciozna strategija ali ohranjanje statusa quo?
Pri določanju okvira za zeleno okrevanje Evrope bodo imeli ključno vlogo nacionalni podnebni energetski načrti. Ključna področja, kjer je Slovenija pri Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu premalo ambiciozna so: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, opuščanje rabe premoga in drugih fosilnih goriv, delež obnovljivih virov energije in cilji ter ukrepi na področju prometa. Več >>>
Novo poročilo poziva države članice, naj sredstva EU za regije in gospodarsko okrevanje preusmerijo v podnebno nevtralnost
Pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo razpravljal o novem sedemletnem proračunu EU, sta mreži Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network objavili poročilo, ki opredeljuje konkretne predloge za naložbe, ki so potrebne za zagotovitev zelenega okrevanja. Poročilo vključuje tudi konkretne predloge za Slovenijo, ki so jih pripravili v društvu Focus. Več >>>
OBČINE PROTI PLASTIKI ZA ENKRATNO UPORABO
O tem, kaj se dogaja na področju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah (medtem ko čakamo na prenos Direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo v naš prostor), si preberite v članku Ekologov brez meja. Več >>>
Vloga nacionalnih sodišč pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma
V prispevku s strani PIC si lahko preberete več o vlogi nacionalnih sodišč pri uresničevanju ciljev mednarodnega režima podnebnih sprememb, ki jih določa Pariški sporazum. Več >>>
Pritožba na Evropsko komisijo – vse, kar morate vedeti.
Več o postopku pritožbe na Evropsko komisijo si lahko preberete v daljšem prispevku s strani PIC, kjer se med drugim lahko poučite o tem, kakšna pravna sredstva so na voljo posameznikom, kako potekata pritožba pri Evropski komisiji ter nadaljnje komuniciranje s pritožnikom ter zakaj se tega sploh lotiti. Več >>>
Priporočila nacionalnim sodiščem v postopku predhodnega odločanja na Sodišču EU
Kadar imajo nacionalna sodišča vprašanja glede veljavnosti ali razlage prava EU, lahko na Sodišče EU vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki interpretira pravo EU v konkretnem primeru. To je eden od temeljnih mehanizmov prava EU; njegov namen pa je zagotovitev enotne razlage in uporabe prava EU. Razlago postopka predhodnega odločanja, kdaj se ga lotiti ter dodatne informacije o tem so pripravili v PIC. Več >>>
Med trajnostnim razvojem in odrastjo
Trajnostni razvoj skuša uskladiti gospodarski razvoj, družbeno enakopravnost ter omejitve zemeljskega ekosistema. Lahko ga razumemo kot etični sistem, ki lahko diskurzu odrasti doda potrebno globalno etično usmeritev. Več o tem v daljšem prispevku s strani Focusa. Več >>>
Za trajnostni razvoj, ki nikogar ne pusti ob strani
Ob pripravi drugega vladnega poročila o udejanjanju ciljev trajnostnega razvoja v letu 2020 so tudi NVO pripravile svoje lastno poročilo civilne družbe z naslovom Za trajnostni razvoj, ki nikogar ne pusti ob strani. Več na strani Humanitasa >>>
ZGODBA O PLASTIKI IMA LAHKO SREČEN KONEC
Letošnji dan okolja so Ekologi brez meja obeležili s slovensko spletno premiero filma Zgodba o plastiki (The Story of Plastic) ter s Čist-E-debato s protagonistoma filma Delphine Lévi Alvarès in Froilanom Gratejem, ki sta opozorila na globalne razsežnosti plastičnega problema. Več >>>
Prebivalci evropskih mest so ZA čistejši zrak in PROTI stanju pred Covidom
Večina prebivalcev mest po Evropi si ne želi, da bi se onesnaženost zraka vrnila na raven pred Covidom. Podpirajo korenite spremembe v prometu, da bi ohranili izboljšanje kakovosti zraka, kaže vseevropska raziskava mednarodnega raziskovalnega podjetja YouGov. Več >>>
Študija: polnjenje e-tovornjakov v urbanih območij lahko zniža emisije cestnega tovornega prometa za petino
Z zagotavljanjem ustrezne polnilne infrastrukture za električne tovornjake na pomembnih urbanih vozliščih bi lahko EU v desetletju zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za tovornjake za več kot petino (22 %). Več >>>
Uspešna doselitev barjanskega okarčka, ene najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi
Iz DOPPS poročajo o uspehu projekta PoLJUBA , v okviru katerega je bil desetletje po lokalnem izumrtju v območju Naravnega rezervata Iški morost tja ponovno naseljen metulj barjanski okarček, ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Več >>>
POLETNO BRANJE V DRUŽBI PTIC
V DOPPS v branje priporočajo poletno številko revije Svet ptic. Več >>>
Napovednik dogodkov
Vsak ponedeljek: Kolesarski zajtrk v Mariboru
Da bi čim več ljudi spodbudili k trajnostnemu načinu prevoza, so se na Mariborski kolesarski mreži odločili, da kolesarje vsak ponedeljek na poti po opravkih pogostijo s kavico, rogljičkom in sadjem! Kolesarski zajtrk strežejo med 7:30 in 9:00; lokacije zajtrka pa so različne. Več >>>
18.8.: Javna razpravah o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona
Več o dogodku s strani Mreže STANOVANJA ZA VSE na povezavi >>>
20.-23.8.: 10 Let Živih dvorišč
Ob desetem rojstnem dnevu Živih dvorišč se lahko udeležite katerega izmed dogodkov, ki so del pestrega programa. Več >>>
22.8.: Praznovanje desete obletnice skupnostnega vrta Onkraj gradbišča
Vabljeni na praznovanje desete obletnice skupnostnega vrta Onkraj gradbišča z bogatim programom. Več >>>
29. 8.: Strokovna ekskurzija v Pahernikove gozdove
V CIPRI bodo v okviru projekta GozdNega izvedli strokovno ekskurzijo v Pahernikove gozdove. Brezplačna strokovna ekskurzija je namenjena vsem obstoječim in bodočim lastnikom gozdov, ki se bodo spoznali s socialno, ekološko in proizvodno funkcijo gozdov na primeru Pahernikovih gozdov. Več >>>
9.9.: Delavnica »Trajnostna mobilnost v javni upravi«
Blaženje podnebnih sprememb zahteva celostni pristop in aktivacijo na vseh področjih, tudi mobilnosti. Zato v Focusu in v Umanoteri vabijo vse javne uslužbence, ki upravljajo z organizacijo (splošne službe), vodje ali zaposlene v sektorjih, direktoratih in službah, ki se večkrat srečujejo s prometno problematiko ter vse, ki vas zanima koncept trajnostne mobilnosti, da se jim pridružite na delavnici »Trajnostna mobilnost v javni upravi«. Več >>>
19. 11.: Konferenca: Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov
V Umanoteri in Focusu vas vabijo k udeležbi na 5. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov. Na konferenci boste lahko od slovenskih in tujih predavateljev z veliko praktičnimi izkušnjami izvedeli več o spremljanju izpustov toplogrednih plinov in načrtovanju ukrepov za njihovo zmanjšanje na ravni občin ter se seznanili z navdihujočimi domačimi projekti zniževanja izpustov na področjih energetike in mobilnosti. Drugi del dogodka bo namenjen praktični delavnici o merjenju izpustov in načrtovanju ukrepov blaženja podnebnih sprememb v lokalnih skupnostih. Več >>>
Vabila k sodelovanju
Kje ti je letos prevroče v Ljubljani?
Vsi, ki za dnevne opravke uporabljajo kolo ali hodijo peš, vedo, da poleti ljubljanske ulice postanejo zelo vroče in da se je nekaterim delom mesta takrat bolje izogniti. Letos prebivalce Ljubljane v prostoROŽu vabijo, da na spletni zemljevid vnesejo lokacije, ki jih sami zaznavajo kot najbolj vroče. Za lokacijo, ki bo največkrat vnešena, bo prostoRož pripravil nabor ukrepov za ohlajanje območja, ki jih bo ob zaključku projekta predstavil mestnim odločevalcem. Več >>>
31.8.: Usposabljanje: Mladi agenti za okolje-zdravje
V IMZTR v okviru Partnerstva za okolje in zdravje organizirajo brezplačno usposabljanje za mlade. Spoznali se bodo z metodologijo raziskovanja, ki je lahko v pomoč pri naslavljanju problematike okolja-zdravja; velik poudarek pa bo na praksi. Več na FB dogodku ter na sledeči povezavi >>>
Urejanje zelenih površin – prispevajte svoje mnenje!
V Mreži za prostor vabijo k sodelovanju v raziskavi o zelenih površinah v urbanem okolju. Vprašalnik je namenjen vsem, ki se v javnem in zasebnem sektorju ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem, projektiranjem, gradnjo, rabo in vzdrževanjem zelenih površin, vključuje splošna vprašanja o delu in pristopu k delu, pa tudi o vidikih urejenosti in rabe zelenih površin. Več >>>
Naslovna fotografija: Idejni zajtrk Mreže za prostor / Avtor: Gregor Salobir
