Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In tudi niso odvisne od tega, čigavo je drevo. Kako povezati koristi posameznega drevesa s sistemom ravnanja z drevesi v mestih? Zakaj mnoga mesta regulirajo ravnanje z dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj je pri nas regulacija ravnanja z drevjem v celoti prepuščena lokalnim skupnostim? O teh in podobnih vprašanjih je tekel pogovor na osmem Zboru za prostor, ki sta ga v Pritličju v Ljubljani organizirala društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora.

Temo zbora je odlično uokvirila novinarka Kristina Božič. Problematiko je ilustrirala z odmevnimi domačimi primeri problematičnega ravnanja z drevjem, izpostavila je vprašanja pravne ureditve, pravic prebivalcev do informiranosti in sodelovanja pri urejanju okolja, ter pomen politične volje za ureditev razmer. Pot k iskanju rešitev je med drugim tlakovala s primeri iz tujine, pri čemer je kot zanimivost predstavila, da imajo stroga pravila o zaščiti in ravnanju z drevesi na zasebnih površinah tudi nekatere ameriške zvezne države in mesta, npr. Austin ali Atlanta.

Skozi razpravo, v kateri je sodelovala večina od skoraj 30 navzočih, je beseda tekla o problemih novih in nadomestnih saditev, o kratkoživosti novo posajenih dreves, o pomenu projektantskih rešitev in varstva doraslega drevja, o vlogi informiranja prebivalcev o novih posegih in pravici do obveščenosti ter o vlogi izobraževanja o ravnanju z drevjem. O iskanju rešitev za pomanjkljivosti sistema ravnanja z drevesi so z zbranimi razmišljali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Kot ena od novih pravnih rešitev, ki občinam lahko pomaga zavarovati vsa odrasla drevesa pred nedovoljenim sekanjem, se ponuja odlok o urejanju podobe naselij in krajine, razmislek je tekel tudi o pripravi dodatnih rešitev, ki bi lahko zagotovile višje standarde strokovnega ravnanju z drevjem v vseh občinah.

Drevesa v mestu tekmujejo za prostor z drugimi rabami in zato potrebujejo posebno strokovno nego in skrb. Tudi zato, da oblikujejo kakovost in podobo, uporabnost in identiteto urbanega okolja morajo imeti svojega zastopnika v procesih planiranja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja. Brez ustreznega nosilca in organizirane dejavnosti se interes za ohranjanje, nove saditve in vzdrževanje razprši in oslabi in v prostoru zaznamo probleme: sekanje zavarovanih dreves, nestrokovno vzdrževanje, problematične nove saditve.

Kaj so Zbori za prostor?

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov imenovanih Zbori za prostor, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Namen je predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close