Oblikovanje stališč Republike Slovenije do EU politik (Informator maj 2015)

V sodelovanju med FDV, mrežo Plan B za Slovenijo in Mrežo za prostor je 6. maja 2015 potekal strokovni posvet na temo »Demokratizacija in učinkovitost procesov oblikovanja stališč RS do EU politik«. Predstavljeni so bili različni vidiki obravnave problema, tako pogled zakonodajne in izvršilne veje oblasti, kot tudi akademske sfere in nevladnega sektorja. Prisotni so ugotavljali, da je sistem oblikovanja stališč RS do evropskih zadev zelo zaprt ter da je postopek priprave evropskih predpisov porinjen v ozadje domače politične in medijske scene. To je zelo nenavadno če upoštevamo dejstvo, da je cca. 80% vseh slovenskih nacionalnih predpisov povzetih iz evropskega pravnega reda. Obravnavanje evropskih zadev je v praksi v večinski pristojnosti Vlade RS, medtem ko Državni zbor svojih pooblastil ne izkorišča dovolj. Državni zbor naj bi namreč sooblikoval stališča do posameznih evropskih zadev, pa večkrat zgolj sledi že oblikovanim stališčem Vlade RS. Postopek komunikacije in pristojnosti obeh organov so sicer opredeljene v Zakonu o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado RS.

Javnost ima možnost seznanitve s predlogi evropskih predpisov na spletni strani Državnega zbora. Državni zbor v skladu z Lizbonsko pogodbo namreč prejema vse dokumente institucij Evropske unije in jih obravnava v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Strokovno telo, ki zadeve obravnava, je Odbor za zadeve Evropske unije (OZEU), ki deluje znotraj Državnega zbora (deloma pa tudi Odbor za zunanjo politiko). Državni zbor ima tako dvojno vlogo:

–       po eni strani neposreden odnos z Evropsko komisijo in ostalimi evropskimi institucijami, ki v Državni zbor pošiljajo dokumente. Državni zbor lahko izvaja teste subsidiarnosti – teste o tem, ali gre res za zadevo v pristojnosti EU in ne prihaja do prekoračitve pristojnosti na račun države članice. Do sedaj je bilo v RS izvedenih 10 takšnih testov, v enem primeru, je bila ugotovljena kršitev pristojnosti. Poleg tega lahko Državni zbor vodi politični dialog, kar pomeni, da se lahko odzove do česarkoli navedenega v aktih. Takšna komunikacije je sicer neformalna, vendar bistveno širša od testov subsidiranosti in naj bi izboljšala postopek oblikovanja evropskih politik. V praksi je tega zelo malo. Državni zbor bi v tem okviru lahko celo prevzel pobudo in npr. predlagal Evropski komisiji sprejem določenega akta.

–       po drugi strani Državni zbor sooblikuje stališča Vlade RS, ki jih ta predstavlja naprej Evropski komisiji in ostalim institucijam, izvaja nadzorno funkcijo nad delom Vlade v evropskih zadevah ter je hkrati posredno vključen v evropske zadeve preko sprejemanja slovenske zakonodaje. Še vedno ni povsem jasno, kdo izbere evropske dokumente za obravnavo v Državnem zboru. OZEU zagotovo obravnava vsaj dokumente evropskega semestra (evropski semester je vsakoletno šestmesečno obdobje od januarja do junija, ko države članice na evropski ravni uskladijo svojo proračunsko, makroekonomsko in strukturno politiko ter tako svojo gospodarsko in proračunsko politiko in ukrepe že na začetni stopnji priprave uskladijo z mnenjem EU).

Javnost in NVO imajo tako neformalno možnost vključevanja v evropske zadeve v predzakonodajnem postopku, torej ko je predlog določenega evropskega dokumenta objavljen na spletni strani Državnega zbora, da podajo nanj svoja stališča in mnenja in jih posredujejo OZEU. Več možnosti za takšno sodelovanje je v okviru postopka političnega dialoga.

Najpomembnejši organ pri oblikovanju stališč v evropskih zadevah pa je seveda Vlada RS. V teh postopkih javnost nima možnosti sodelovanja, poleg tega pa so procesi tudi bistveno manj transparentni in dostopni javnosti. Koordinacija evropskih zadev se v praksi izvaja v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, ki vodi tudi EUportal, kjer je objavljen postopek in celoten delokrog sprejemanja stališč in evropskih predpisov. Žal je spletni portal povsem zaprt za širšo javnost in dostopen zgolj javnemu sektorju. Vlada RS sicer objavlja sporočila za javnost na podlagi delovanja na sejah, vendar je analiza sklepov Vlade, ki jo je izvedel Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC aprila 2015 pokazala, da je bilo v 162 zavzetih stališčih v evropskih zadevah na področju okolja, urejanja prostora, infrastrukture in energetike, javno objavljeno gradivo zgolj v 9 primerih, v 157 pa je bilo izdelano sporočilo za javnost, ki pa ne vsebuje dovolj podatkov. V drugih primerih npr. pri sprejemanju izhodišč, odgovorov in opredelitev prav tako do objave gradiv praktično nikoli ni prišlo. Pri tem velja poudariti, da bi morala imeti javnost prav pri delovanju izvršilne veje oblasti bistveno boljše možnosti sodelovanja, saj Slovenijo zavezuje Aarhuška konvencija, ki zahteva sodelovanje javnosti pri planih, načrtih in izvršilnih predpisih.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close