Odzvali smo se na predlog novega ZVEtL

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog novega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, bolj znanega pod kratico ZVEtL. V mreži smo podali splošno pripombo, s katero smo želeli opozoriti na zelo pomembne posledice, ki jih ima izvajanje veljavnega zakona, in jih bo gotovo imelo tudi izvajanje novega, na urejanje prostora, še posebej na javne površine v mestih.

V lanskem letu smo v okviru mreže pripravili analizo Javne površine v mestih: Analiza pravnega položaja javnih in skupnih površin (objavljena na spletni strani Mreže za prostor), v kateri smo prišli tudi do določenih ugotovitev v zvezi s predmetnim zakonom.

V mreži predlagamo, da naj določanje pripadajočega zemljišča rešujejo strokovne službe občine, bolj zapletene ali konfliktne primere pa sodišče. Tudi v postopkih na sodišču pa bi morale občine nastopati bolj dejavno, predvsem preko sodelovanja strokovnih služb občine (poleg pravne tudi urbanistična služba), ki bi za postopek pripravile strokovno gradivo v smislu strokovnih podlag za OPPN. To bi ustvarilo ustrezen okvir, večjo preglednost situacije, ter omogočilo, da bo reševanje lastniških vprašanj vodilo k celovitemu reševanju urejanja prostora soseske. Občine bi morale biti bolj zavezane k varovanju javnih površin v korist vseh prebivalcev sosesk.

Trenutno je največ sporov v stanovanjskih soseskah povezanih s prenosom lastništva po postopkih določanja funkcionalnega zemljišča. Pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi se lahko odmeri le od danega prostora med stavbami, ta prostor pa so večinoma javne površine. Zakon se osredotoča na pripadajoča zemljišča in posamične interese in ne upošteva konteksta soseske. Tako prihaja do konflikta med zasebnim in javnim interesom. O pripadajočem zemljišča se odloča v sodnem postopku, kjer prihaja do oškodovanja tega javnega dobra. Sodišče prepusti določitev zemljišča izvedencem (ti presojajo situacijo zgolj glede na posamezno stavbo).

V postopkih praviloma občine ne izkazujejo dovolj zavzetosti za »varstvo« javnih površin ali pa ne morejo doseči ustreznega varstva. Ko se postopek začne, se to zaznamuje v zemljiški knjigi, situacija negotovosti izida sodnega postopka pa tudi ustavlja aktivnosti upravljanja te javne površine. Problematika tovrstnih sodnih postopkov je dobro osvetljena tudi v sodnih odločitvah v zvezi s stanovanjsko sosesko BS3 v Ljubljani (Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4676/2010).

Upravljanje sosesk zadnja leta pridobiva na veljavi, pri urejanju prostora je preseženo parcialno gledanje na posamezne večstanovanjske stavbe, narašča pa zavedanje, da je za blagostanje prebivalcev v mestu nujno dobro urejena, z javnimi površinami povezana soseska. Le taka enota nudi prostor medsebojne povezanosti, krepi se občutek skupnosti, skupne zelene površine pa vsestransko vplivajo na dobro počutje in zdravje prebivalcev.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close