Država z zagotavljanjem javnih služb skrbi za zagotavljanje in ohranjanje javnih dobrin, za katere je značilno, da niso tržne, in so v skupni rabi vseh. Mednje uvrščamo tudi dobrine okolja in prostora, kot so prostor, voda, prst ali habitati živalskih in rastlinskih vrst, ki so občutljive in nenadomestljive. Država pa svoje vloge ne more vedno opravljati z odliko zaradi njenega vzporednega delovanja na drugih področjih javnega interesa, tudi v korist interesu gospodarskega razvoja, in je tako pogosto sama s sabo v konfliktu interesov. Zato lahko uporabi »zunanjo« pomoč, s prenosom nekaterih funkcij, ki jih izvaja v javnem interesu, na nevladne organizacije. Pristojna ministrstva zato nevladnim organizacijam podelijo status delovanja v javnem interesu. Z vedno večjim številom organizacij s statusom delovanja v javnem interesu se krepi varovanje dobrin, za katere sicer skrbi država, korist na področju urejanja prostora in varovanja narave se veča, s tem pa se veča tudi »moč« teh organizacij.
Nevladne organizacije lahko zaprosijo za poseben status delovanja v javnem interesu pri pristojnem ministrstvu, ki presodi, če delovanje organizacije presega zasebne interese njenih ustanoviteljev ali članov, in če je delovanje organizacije v javnem interesu.
Pred časom je CNVOS pripravil celosten pregled vseh statusov delovanja nevladnih organizacij v javnem interesu. Za področje urejanja prostora so pomembni naslednji statusi:
– status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja, http://www.cnvos.si/article/id/10838/cid/389 – lahko pridobijo društva, zavodi in ustanove,
– status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave po Zakonu o ohranjanju narave in Zakonu o društvih http://www.cnvos.si/article/id/10837/cid/389 – lahko pridobijo samo društva,
– status delovanja v javnem interesu na področju prometa http://www.cnvos.si/article/id/10822/cid/389, energije http://www.cnvos.si/article/id/10821/cid/389 in prostora http://www.cnvos.si/article/id/10820/cid/389 na podlagi Zakona o društvih in Pravilnika o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa, energije in prostora – lahko pridobijo samo društva.
Koristi, ki ji prinese nevladni organizaciji status delovanja v javnem interesu, poleg tega, da imajo priznano delovanje v javnem interesu, tudi naslednje praktične ugodnosti:
– organizacija je upravičena do donacij iz 0,5 % dohodnine na podlagi Zakona o dohodnini, Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije in Seznama upravičencev do donacij (organizacij s statusom delovanja v javnem interesu), ki ga sprejme vlada,
– po Zakonu o društvih se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, upošteva tudi status društva, ki pa ne sme presegati 20 % vrednosti ostalih meril,
– pravica do brezplačne pravne pomoči v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu, po Zakonu o brezplačni pravni pomoči,
– možnost brezplačne uporabe nepremičnega premoženja v državni in lokalni lasti na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti
– organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave pa imata tudi pravico vključevati se v določene upravne in sodne postopke po Zakonu o varstvu okolja in zakonu o ohranjanju narave.
Na področju urejanja prostora, prometa in energetike je tako pomembno, da društva s tega področja pridobivajo status javnega interesa, saj se bo s tem okrepila tudi njihova vloga.