Določila 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt –B) so dopuščala manjšo širitev območja stavbnih zemljišč na podlagi sprejetih občinskih sklepov, če je širitev predstavljala »funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave« in je izpolnjevala druge zakonsko določene pogoje. Ustavno sodišče je na pobudo nevladnih organizacij najprej sprejelo sklep U-I-43/13-8 z dne 11.4.2013 o začasnem zadržanju izvrševanja določenih delov 29. člena ZPNačrt –B, ki je občinam od dne 27.4.2013 (Uradni list RS št.- 35/2013 z dne 26.4.2013) onemogočil nadaljnje sprejemanje sklepov o širitvi območja stavbnih zemljišč. Z odločbo U-I-43/13-19 z dne 9.10.2014 (Uradni list RS št. 76/2014 z dne 24.10.2014) pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 29. člen ZPNačrt-B v neskladju z ustavo, in od dne 25.10.2014 ne velja več. Razlog za neustavnost je kršitev postopkovnih pravil Aarhuške konvencije, saj pri širitvi stavbnih zemljišč, kot posegu v prostor, sodelovanje javnosti ni bilo omogočeno.
Ustavno sodišče ni določilo nobenega režima glede že sprejetih širitev stavbnih zemljišč. Kot navaja, s spornim 29. členom zakonodajalec določenega vprašanja (sodelovanja javnosti), ki bi ga moral urediti, ni uredil, zato je Ustavno sodišče sprejelo le ugotovitveno odločbo, v izreku pa je odločilo, da se izvrši, kot je opredeljeno v 25. točki obrazložitve odločbe. Upoštevaje razloge za izvršitev je izpeljava postopka za pripravo in sprejetje sklepa o manjši širitvi območij stavbnih zemljišč po tem členu (prvi odstavek) do 1.1.2015 prepovedana. Ustavno sodišče ni določilo roka za odpravo ugotovljene protiustavnosti, ker je v prosti presoji zakonodajalca, ali bo uredil v pravnem redu poseben postopek za pripravo in sprejetje aktov o manjših širitvah območij stavbnih zemljišč. Če se bo zakonodajalec odločil urediti tak postopek, mora pri tem upoštevati razloge iz odločitve Ustavnega sodišča glede sodelovanja javnosti.
Kot posledica teh odločitev Ustavnega sodišča obstajajo v občinah območja z različnimi pravnimi statusi, ki so nastala na podlagi sklepov občinskih svetov. Glede na datum sprejetja občinskega sklepa v povezavi z navedenima odločitvama Ustavnega sodišča, ločimo:
A. Občinski sklepi, sprejeti v obdobju od 28.7.2012, ko je začel veljati na novo sprejeti 29. člen ZPNačrt-B, do 27.4.2013, ko občinam izvajanje člena zaradi odločitve Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja spornega člena, ni bilo več dovoljeno. Stavbna zemljišča, nastala v tem obdobju ostajajo veljavna, zato so občinski sklepi veljavna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj, na teh območjih.
B. Občinski sklepi, ki so sprejeti v obdobju od sklepa Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju, ki je uveljavljen dne 27.4.2013, do izdaje odločbe Ustavnega sodišča o neustavnosti 29. člena ZPNačrt-B (uveljavljena dne 25.10.2014) in morebitni pozneje izdani sklepi (do 1.1.2015) so nezakoniti in so zato izpodbojni, saj nimajo več veljavne pravne podlage (ker je 29. člen v neskladju z Ustavo RS).
Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor so objavljeni podatki le o sprejetih sklepih od 28.7.2012 do 1.2.2013. Izpodbijanje sklepov občin je odvisno od pravne narave sklepa, ki ga je sprejel občinski svet. Ustavno sodišče se je v odločbi št. U-I-43/13-19 v 21. točki, opredelilo, da sklep občinskega sveta o dopustni manjši širitvi območja stavbnih zemljišč nadomešča občinski prostorski akt, ki določa območja namenske rabe prostora v delu, na katerega se sklep nanaša (četrti odstavek 29. člena ZPNačrt-B). Prostorski akti imajo naravo predpisa, zato ima sklep občin o širitvi območja stavbnih zemljišč, ob upoštevanju vsebine, ki jo ureja, in ne glede na njegovo poimenovanje, enako naravo kot prostorski akt, torej se šteje za splošni pravni akt. Te je možno izpodbijati (vložiti pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti) le pred Ustavnim sodiščem in sicer vsakega posamično, kar lahko stori zainteresirana oseba, ki izkaže pravni interes po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču. To pomeni, da izpodbija kot katerikoli drugi občinski odlok o OPN ali OPPN.
Glede na način sprejemanja širitev stavbnega zemljišča po neustavnem 29. členu bi bili možni razlogi za oporekanje sprejetemu sklepu o širitvi (pod predhodno točko A):
– v primeru, da ni bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje ali na naravo, pa bi morala biti;
– zaradi nepravilne objave oziroma neobjave občinskega sklepa (2. odstavek 29. člena ZPNačrt-B)
– konkretno morda tudi, ker javnost ni mogla sodelovati v postopku sprejemanja odločitve, vendar bi bilo to bolj verjetno, če bi obstajal tudi kateri od prehodnih razlogov.
Nekatere argumente pa bi bilo možno uveljavljati šele v postopu izdaje gradbenega dovoljenja – v tem primeru bi morala zainteresirana oseba pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (43. in 142. člen Zakona o splošnem upravnem postopku). Možni argumenti izpodbijanja oz. ugovarjanja izdaji gradbenega dovoljenja bi bili:
– če bi investitor začel s pridobivanjem gradbenega dovoljenja po izteku dveh let od njegove objave (5. odstavek 29. člena ZPNačrt-B );
– če ne bi bili upoštevani prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za obstoječo pozidavo (6. odstavek 29. člena ZPNačrt-B)
– če seveda niso izpolnjeni pogoji po določilih 66. člena Zakona o graditvi objektov, kamor spadajo vsa soglasja po predpisih o ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturni dediščini in drugi.
Morebitni sklepi iz predhodne točke B, ki so morda sprejeti po objavi odločbe Ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja 29. člena ZPNačrt-B so nezakoniti zaradi pomanjkanja pravne podlage. Na to mora paziti sicer upravni organ po uradni dolžnosti, če pa ne, pa bi lahko zainteresirana oseba v upravnem postopku dosegla položaj stranskega udeleženca in to zatrjevala, lahko pa bi to uveljavila tudi naknadno skozi izredna pravna sredstva, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku.