V dvorani Ljudskega doma na Viču v Ljubljani je bilo pod okriljem varuhinje človekovih pravic v četrtek, 30.10.2014, organizirano srečanje nevladnih organizacij s predstavnikom Ministrstva za infrastrukturo s področja železniškega prometa, predstavnikom Uprave RS za varstvo pred sevanji in predstavnikom MOL. Tema srečanja je bila gradnja baznih postaj zaradi uvedbe digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju. Obravnavana je bila problematika postavitve baznih postaj na poseljenih območjih in predstavniki civilne družbe so izrazili nestrinjanje glede neupoštevanja javnosti pri njihovi gradnji. Poleg predstavnikov Civilne iniciative proti gradnji oddajnih stolpov v naseljih se je srečanja udeležilo večje število predstavnikov nevladnih organizacij in civilnih iniciativ.
Kot izhaja iz Pojasnil Ministrstva za infrastrukturo in prostor, uvedba novih baznih postaj pomeni nadgradnjo obstoječega (trenutno analognega) sistema za komunikacijo med vlaki in centri vodenja prometa. V Evropski uniji se razvija vseevropsko transportno omrežje TEN-T: Trans-European Networks, za vzpostavitev brezžičnega prenosa glasu in podatkov, in temelji na tehnologiji GSM (globalni sistem za mobilne komunikacije), ki se uporablja v mobilni telefoniji. Nov sistem omogoča tehnično enotnost med železniškimi infrastrukturami in operaterji med 40 evropskimi državami. Za vzpostavitev sistema so predvidene naslednje aktivnosti:
– postavitev optičnih kablov vzdolž celotnega železniškega omrežja (ca. 1200 km kabelske trase),
– gradnjo 264 baznih oddajno-sprejemnih postaj (BTS postaj),
– postavitev antenskih stolpov ob baznih BTS postajah in
– povezavo novih BTS postaj s telekomunikacijskim in električnim omrežjem.
Po terminskem planu prva faza predvideva izvedbo del na pilotnem odseku Sežana – Šentilj s predvidenim zaključkom v letu 2015, v drugi fazi so predvideva dela na vseh preostalih glavnih in regionalnih progah slovenskega železniškega omrežja z zaključkom feb. 2016.
Problemi, zaradi katerih je varuhinja človekovih pravic sklicala sestanek z omenjenimi predstavniki, so:
1. Neupoštevanje javnosti pri določitvi lokacije postavitve baznih postaj
Postavitve baznih postaj predstavljajo posege v prostor tudi na poseljenih območjih, nedaleč stran od stanovanjskih hiš. V postopku načrtovanja in gradnje baznih postaj javnost ni bila niti obveščena niti kasneje upoštevana.
Gradnja baznih postaj se izvaja po postopku, določenem za vzdrževalna dela na obstoječi železniški infrastrukturi. Postavitev baznih postaj je opredeljena kot vzdrževanje in ne kot gradnja, pri kateri bi bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje skladno s predpisi o graditvi objektov. V primeru postopka pridobitve gradbenega dovoljenja se v postopek lahko vključijo vsi, na katerih pravice lahko vpliva grajeni objekt (Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP). ZUP v 43., 142. in 143. členu določa možnost zainteresiranih oseb, da v postopku sodelujejo kot stranski udeleženci in nasprotujejo izvedbi gradnje, če je prizadet njihov pravni interes.
Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-A) v 37.a členu med pogoji za začetek vzdrževalnih del v javno korist ne predpisuje pridobitve gradbenega dovoljenja, s tem pa izključi tudi javnost. Tudi Pravilnik, ki določa pogoje in postopek za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 82/06 in 61/07 – ZVZelP), v 24. členu med vzdrževalna dela zajema »posodobitve ali novogradnje funkcionalno potrebnih prostorov in objektov, za namestitev železniških telekomunikacijskih sistemov in telekomunikacijskih naprav…« Definicija vzdrževanja v javno korist je tako široka, da organom praktično ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljena za nobeno investicijo. S tem pa je javnost že vnaprej izključena z Zakonom o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP).
ZVZelP v 5. členu opredeljuje »vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu« kot izvedbo znotraj železniškega območja. Železniško območje je opredeljeno kot »zemljišče na katerem je proga, postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.« Ta opredelitev ne definira natančno območja železnic. Tudi Pravilnik v 23. členu opredeljuje vzdrževanje kot poseg v »prostoru, ki ne posega izven progovnega pasu oziroma v prostor zunaj zemljišč, namenjenih za gradnjo javne železniške infrastrukture.« Prostor, namenjen gradnji železniške infrastrukture v Pravilniku nadaljnje ni določen in tudi tu je razlog, da v praksi prihaja do nestrinjanja med državo in lokalnimi prebivalci zaradi lokacije postavitve določenih baznih postaj.
2. Neobveščanje javnosti s strani občin
Vse občine so bile novembra 2010 obveščene s strani Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo o izvajanju projekta GSM-R, skupaj z dopisom, ki je vseboval vloge za izdajo lokacijske informacije.
Dopisi, ki so prispeli na občine, so vsebovali koordinate predvidenih baznih postaj. Občina je morala uskladiti predvidene lokacije BTS z občinskim prostorskim načrtom (OPN) in s pogoji za ureditev okolice in dovoznih poti. V primeru neskladnosti z OPN, pa je dolžnost občine, da prepove poseg ali pa spremeni in prilagodi OPN. V postopku spremembe in dopolnitve OPN mora imeti javnost pravico sodelovanja, skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju. ZPNačrt določa, da morajo občinski organi javno naznaniti na katere zemljiške parcele se nanaša sprememba in v postopek spremembe OPN povabiti javnost. Občina mora pisno odgovoriti na pripombe lastnikov tistih zemljišč, katerih namenska raba se spreminja ali dopolnjuje.
Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2011 vsem občinam poslalo Priporočilo za zgodnejše vključevanje javnosti v postopke priprave OPN. V njem so bile občine pozvane k ustreznejšemu vključevanju javnosti pri pripravi ali spremembi prostorskih aktov, izven določil ZPNačrt, kateri predvideva vključevanje šele v fazi javne razgrnitve. Takrat so bistvene sestavine prostorskega akta že opredeljene in vključevanje javnosti je smiselno v zgodnejših fazah. Občine bi tudi v primeru graditve baznih postaj lahko upoštevale ta priporočila ministrstva in javnost vključile, kljub temu, da zakon tega ne predpisuje, z namenom izogniti se kasnejšim konfliktom.
Občine očitno s svojim lokalnim prebivalstvom niso komunicirale glede umeščanja baznih postaj na njihov teritorij, vloga za lokacijsko informacijo pa se nanaša na občino v smislu občinske uprave in je ne gre jemati za seznanitev javnosti z nameravanim posegom. Četudi občina formalno glede na predhodno navedeno ni bila obvezana, pa bi, glede na predvidene posledice nevključevanja prizadetih prebivalcev lahko sklicala zbor občanov. Ta samoumevna oblika sodelovanja občine z lokalnim prebivalsvtvom, ki jo omogoča Zakon o lokalni samoupravi, pa je v Sloveniji žal redka praksa.
3. Neodzivnost organov na pobude posameznikov
Na posvetu pri varuhinji je nekaj posameznikov in predstavnikov civilnih iniciativ izpostavilo problem neodzivanja pristojnih državnih organov na njihove pobude o prestavitvi lokacije baznih postaj. Državni organ mora na podlagi 18. člena Uredbe o upravnem poslovanju na vsako pismo odgovoriti v roku 15 dni.
4. Presoja vplivov na okolje – sevanje
Aprila 2011 je bila izdelana novelacija poročila Presoja vplivov na okolje« poočilo LOT1: Tehnična pomoč za uvedbo digitalnega železniškega radijskega omrežja (GSM-R), uvedbo evropskega sistema (ERTMS/ECTCS) in uvedbo daljinskega vodenja stabilnih naprav vozne mreže na slovenskem omrežju, ki ocenjuje načrtovani poseg kot sprejemljiv in dopolnjuje prvotno študijo Presoje vplivov na okolje iz leta 2003. Poročilo naj bi bilo sestavni del vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. V času izdelave študije je veljala Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki je veljala do 22.7.2014, od tedaj dalje pa velja vela nova Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
Največje tveganje za človeka v primeru postavitve GSM-R postaj predstavlja sevanje. V prenovljeni študiji izračun sevanja dosega le nekaj odstotkov zakonsko določene mejne vrednosti in je poseg ocenjen kot sprejemljiv. Mejna vrednost sevanja je določena z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, (Ur.l. RS, št. 70/1996, 41/2004 ZVO-1).
5. Nobenega prav(n)ega zagotovila, da na postajah ne bo dodatnih obremenitev sevanja s strani mobilnih operaterjev za telekomunikacije.
Predstavniki civilne družbe so izrazili pomisleke glede dodatnih obremenitve baznih postaj in povečanja sevanja v prihodnje. Glede na to, da bi trenutno sevanje doseglo le nekaj odstotkov mejne vrednosti »zastarele« zakonodaje, bi v prihodnje lahko, dodatno obremenili bazne postaje s sevanji, na kar pa javnost ponovno ne bi imela možnosti vplivanja.
Varuhinja je na posvetu izpostavila problem neupoštevanja javnosti in pozvala navzočo civilno družbo k pošiljanju svojih obrazloženih zahtevkov (tudi na varuhinjo) ter pozvala pristojne organe, naj začnejo sodelovati in odgovarjati na pripombe in zahtevke prizadete javnosti. Tako ministrstvo kot odgovorni na ravni lokalnih oblasti bi se lahko izognili trenutnim konfliktom in nestrinjanju glede lokacij postavitve baznih postaj v primeru, da bi upoštevali priporočila za zgodnejši dialog med javnostjo in pristojnimi organi, ki so bile poslana občinam, kljub temu, da zakonsko (še) ni predpisan.