Lokalne pobude iz Ljubljane in Maribora so zrasle v projekte z vidnimi učinki v času podnebne krize. Podnebne akcije v okviru Mreže za prostor so projekti članic, ki prinašajo konkretne rešitve v prostor, krepijo skupnosti in odpirajo vprašanja širših sistemskih sprememb. Nastajajo na presečišču urejanja prostora in podnebnih sprememb. Pomemben del teh projektov je tudi povezovanje in sklepanje partnerstev med nevladnimi organizacijami, iniciativami in lokalnimi skupnostmi. O tem pričajo tudi štiri izvedene Podnebne akcije, ki povezujejo prostor, podnebne izzive in aktivno vlogo prebivalcev.
Ko ulica spet postane prostor srečevanja sosedov
V ljubljanski Stari Šiški je projekt Mesto srečanja raziskoval, kako lahko začasna preureditev ulice spremeni način, kako ljudje uporabljajo prostor. Na odseku Medvedove ceste so za en dan vzpostavili superblok. Gre za simulacijo zaprtja ulice za promet v merilu 1 : 1 in njeno preoblikovanje v živahen skupnostni prostor.
Z ozelenitvijo, mobilnim urbanim pohištvom, umetniškimi intervencijami in delavnicami – od izdelave talnega kolaža do merilcev kakovosti zraka v lastni režiji – je prostor zaživel na povsem nov način. Poseben element je bila tudi zvočna instalacija ptičjega petja, ki je prostor dodatno umirila in obiskovalce vabila k zadrževanju. Več kot 250 obiskovalcev je skozi druženje, ustvarjanje in večerni koncert izkusilo, kako lahko že taki posegi prispevajo k bolj povezanim, zdravim in prijetnim soseskam ter spodbujajo medgeneracijsko povezovanje. Projekt je odprl razmislek o trajnih spremembah v smeri umirjanja prometa in večje vloge skupnosti pri oblikovanju javnega prostora.
Drevesa kot infrastruktura prihodnosti
V Mariboru se je Podnebna akcija osredotočila na zelo pogosto izpostavljeno temo in sicer na ravnanje z mestnimi drevesi. Društvo za participatorno družbo (DOPD) je organiziralo posvet z upravniki stavb, strokovnjaki in lastniki dreves, na katerem je opozorilo pomen dreves in najpogostejše probleme pri vzdrževanju ter izpeljalo razpravo o praksi in strokovni oskrbi dreves v naselju.
Razprava je jasno pokazala, da zavedanje o pomenu dreves obstaja, sistemske podpore za strokovno ukrepanje pa ni. Čeprav ima Mestna občina Maribor dobro razvito prakso upravljanja javnih dreves, pa enaki standardi ne veljajo za vsa drevesa v lasti občine in v zasebni lasti. K strokovnemu ravnanju z drevesi namreč v Sloveniji zakonsko nihče ni zavezan, občina pa svoja pravila uveljavlja samo na javnih dreves. Lastniki zato lahko drevesa posekajo ali nestrokovno obrežejo, upravniki stavb pa nimajo pravne podlage, da bi takšno ravnanje učinkovito preprečevali, če se večina lastnikov ne strinja. Pri tem je posebej zanimivo, da tudi občina ne zagotavlja enakovredne strokovne obravnave za vsa svoja drevesa ampak so drevesa na javnih površinah obravnavana strokovno, medtem ko so druga drevesa ob nepremičninah v lasti občine kot so šole in vrtci, prepuščena nestrokovni obravnavi.
Udeleženci so izpostavili veliko potrebo po trdnejši regulaciji ter tudi, finančni podpori in večji vlogi občine – omenjali so kataster dreves in sprejem odlokov, ki bi zaščitili celoten drevesni fond v mestu. Kot pomemben ukrep so izpostavili tudi možnost sofinanciranja vzdrževanja odraslih dreves s strani občine, ki bi lahko vplivalo na večjo naklonjenost lastnikov do dražjih oblik vzdrževanja in varstva odraslih dreves pred nepotrebnim sekanjem. Podnebna akcija je pokazala, da so drevesa sicer pri upravnikih ozaveščena kot pomembni gradniki prostora in kakovosti bivalnega okolja, njihovo upravljanje pa zaenkrat ni urejeno tako, da bi učinkovito varovalo javni interes za strokovno varstvo in vzdrževanje.
Ko prostor postane prizorišče konflikta
Podnebna akcija Another Brick from the Wall v Mariboru je odprla bolj kritično dimenzijo podnebnih vprašanj, in sicer odnosa med kapitalom, prostorom in okoljem. V Kulturnem centru Pekarna je investitor ob gradnji stanovanjskega objekta odstranil zelenje in porušil del zgodovinskega zidu, s čimer je posegel tako v okolje kot v kulturno dediščino ter dodatno prispeval k pregrevanju območja, kjer je učinek toplotnega otoka že izrazit.
Kot odziv je skupnost vzpostavila novo, ozelenjeno in umetniško preoblikovano mejo prostora. Z delovno akcijo in umetniškimi intervencijami so ponovno vzpostavili zeleno bariero ter hkrati opozorili na problem gentrifikacije in izgube javnega prostora.
Projekt ni le naslovil posega v prostor, temveč daje jasno sporočilo: podnebne spremembe niso zgolj okoljsko, ampak tudi družbeno in politično vprašanje. Kdo odloča o prostoru – in v čigavem interesu?
Skupnost je temelj odpornih sosesk
Četrta Podnebna akcija je naslovila eno ključnih, a pogosto spregledanih povezav med stanovanjsko politiko, skupnostjo in podnebno odpornostjo. Inštitut za študije stanovanj in prostora je projekt zasnoval kot odziv na pomanjkanje vključujočega načrtovanja in upravljanja javne stanovanjske preskrbe.
V ospredje so postavili skupnostne prostore kot ključen element kakovostnega bivanja. V skupnostnem paviljonu so organizirali vrsto aktivnosti, od srečanj stanovalcev, joge in otroških dogodkov do koncertov in vzpostavitve knjižnice na prostem. Stanovalci so soustvarjali tudi prostor sam, med drugim z ureditvijo skupne kuhinje. Za boljše povezovanje in obveščanje pa so vzpostavili tudi spletno platformo novobrdo.si.
Projekt se je zaključil z javnim posvetom, ki je odprl vprašanja o tem, kako načrtujemo in upravljamo stanovanjske soseske, kakšno vlogo imajo pri tem prebivalci ter kako lahko z večjo vključenostjo dosežemo bolj demokratično in učinkovito zagotavljanje javnih stanovanj. Ključno sporočilo je bilo jasno: brez skupnosti ni odpornih sosesk.
Podnebne akcije za prihodnost
Štiri Podnebne akcije razkrivajo raznolik, a med seboj prepleten nabor izzivov. Vsaka od njih odpira svoje vprašanje, skupaj pa jasno kažejo, da so kakovost bivanja, podnebna odpornost in družbena pravičnost tesno povezani. Prav v teh konkretnih primerih postane očitno, da spremembe niso odvisne le od velikih strategij, temveč tudi od vsakodnevnih odločitev, lokalnih pobud in sodelovanja med ljudmi, stroko ter odločevalci. Podnebne akcije zato niso zgolj posamezni projekti, temveč del širšega procesa učenja, kako prostor načrtovati in uporabljati drugače. Njihova vrednost ni le v izvedenih aktivnostih, temveč v odpiranju prostora za nove prakse, povezovanja in razmislek o tem, kakšna mesta želimo v prihodnje.
Naslovna fotografija: Gregor Gobec
