Članice Mreže za prostor so se 12. junija zbrale v Rastlinjaku na Idejnem zajtrku in razpravljale o osmih predlaganih Podnebnih akcijah. Organizacije so svoje predloge predstavile ostalim članicam, o vsakem pa se je potem tudi na kratko pogovorilo. Po že uveljavljenem participatornem načinu, ki delujo kot nekakšen participativni proračun mreže, so nato članice o vseh predlogih tudi glasovale. Po preštetih glasovih se je izkazalo, da so za izvedbo izglasovani trije projekti.
Projekt Žive meje za živa naselja, ki ga je predlagalo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije si je s šestimi glasovi delil prvo mesto.
Projekt bo vzpostavil strokovno podprt in javno dostopen spletni vodnik, ki bo občinam, vrtnarijam, posameznikom, in drugim uporabnikom omogočal informirano odločanje pri načrtovanju, sajenju in vzdrževanju živih mej. Namen projekta je opolnomočiti skupnost za uporabo živih mej, kot oblike zelene infrastrukture ter povečati dostop do kakovostnih, strokovno preverjenih informacij o njihovih koristih, načrtovanju in vzdrževanju. Z ozaveščanjem in nudenjem konkretne podpore pri izbiri primernih vrst bo projekt spodbujal širšo uporabo kakovostnih živih mej v prostoru ter prispeval k povečanju deleža zelene infrastrukture v naseljih.
Projekt Usmeri svoj gnev – ponovno se nauči demokracije, ki ga je predlagal Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor si je s prejetimi šestimi glasovi tudi delil prvo mesto.
Projekt se neposredno ukvarja s kritično vrzeljo med zastarelimi, od zgoraj navzdol usmerjenimi načrti Mestne občine Maribor za prenovo Slomškovega trga in nujno potrebo po podnebnim spremembam prilagojenem, participativnem urbanističnem načrtovanju. V okviru projekta bodo netransparenten proces odločanja nadomestili s strukturiranim, vključujočim postopkom, ki združuje ozaveščevalno kampanjo z obsežno spletno anketo in z javnimi dogodki. Z mobilizacijo prebivalcev bodo razkrili netransparentno komuniciranje glede sekanja dreves na trgu, alternativnih možnosti parkiranja in morebitne izgube edinstvene mikroklime trga. Z anketo bodo zbirali konkretne dokaze o potrebah različnih skupin uporabnikov – od otrok do starejših – ter ustvarjali vzporedno zgodbo trenutnim načrtom za obnovo.
Projekt Kolesarjenje pod krošnjami, ki ga je predlagala Mariborska kolesarska mreža je bil s petimi glasovni podpore prav tako umeščen v financiranje.
Projekt bo k reševanju problema prispeval tako, da bo vprašanje vročine in pomanjkanja sence na kolesarskih poteh prevedel v konkretno, prostorsko umeščeno analizo in predloge za ukrepanje. Na izbranih vsakdanjih kolesarskih povezavah v Mariboru bodo evidentirali senčne in izpostavljene odseke, obstoječa drevesa, zelene pasove, pregrete površine ter lokacije, kjer bi bile možne zasaditve dreves, senčenje, klopi, pitniki ali mikro postanki.
Z vsemi tremi organizacijami bodo v kratkem podpisani sporazumi in projekti se bodo začeli izvajati.
