Tri vsebinske mreže, Plan B za Slovenijo, Koalicija za trajnostno prometno politiko in Mreža za prostor, smo skupaj oddali pripombe na osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON). Od države pričakujemo več ambicioznosti, jasnejše izvedbene mehanizme ter predvsem to, da obnova narave postane skupna naloga vseh sektorskih politik: od prometa in prostorskega načrtovanja do kmetijstva, gozdarstva in energetike.
Obnova narave ni zgolj vprašanje varstva narave, temveč tudi pomemben del odziva na podnebne spremembe. Zdravi gozdovi, vodotoki, mokrišča, tla in mestne zelene površine prispevajo k blaženju vročinskih valov, suš in poplav, zadrževanju vode in ogljika ter prispevajo k izboljšanju kakovosti bivanja. Pomemben del obnove so na naravi temelječe rešitve, ki lahko hkrati izboljšujejo stanje ekosistemov, povečujejo odpornost na podnebne spremembe in izboljšujejo življenjsko okolje.
Kaj sploh je NNON?
Na ravni EU je bila leta 2024 sprejeta Uredba o obnovi narave, na podlagi katere države članice pripravljajo nacionalne načrte za obnovo narave (NNON). Slovenski NNON bo določil, katere ekosisteme bomo obnavljali ter kako in s katerimi ukrepi. Osnutek zajema kopenske, obalne, sladkovodne in morske ekosisteme, urbana območja, opraševalce ter kmetijske in gozdne ekosisteme.
NNON potrebuje jasne in ambiciozne cilje ter izvedbene mehanizme
Osnutek NNON je premalo ambiciozen in premalo konkreten. Cilji in obsegi ukrepanja so pogosto postavljeni na najnižjih ravneh, ki jih še dopušča evropski okvir. Namesto vprašanja, koliko je še treba narediti, bi morali izhajati iz vprašanja, kaj je potrebno, da se stanje narave dejansko izboljša.
Cilji morajo biti merljivi in preverljivi, pri čemer so problematične tudi vrzeli v podatkih in monitoringu, ki jih izpostavlja sam osnutek. Pomanjkanje podatkov ne sme biti razlog za neukrepanje, temveč za čimprejšnjo vzpostavitev ustreznega monitoringa. Hkrati mora biti pri ukrepih jasno določeno, kdo je odgovoren, kakšni so roki, koliko je sredstev in kakšni so kazalniki uspešnosti, da bo mogoče spremljati njihovo izvajanje in rezultate.
Potrebujemo torej načrt, iz katerega bo jasno razvidno, kdo bo kaj naredil, do kdaj, s katerimi sredstvi in kako bomo preverili, ali je bil ukrep uspešen.
Namesto izgovorov potrebujemo rešitve
V skupnem odzivu opozarjamo, da osnutek prepogosto išče omejitve namesto priložnosti za obnovo narave. To se kaže tudi pri cilju vzpostavitve 70 kilometrov novih odsekov prosto tekočih rek do leta 2030. Glede na gosto slovensko rečno mrežo, bi moral biti cilj bistveno bolj ambiciozen. Podobno se pri cilju zasaditve treh milijard dreves osredotoča predvsem na omejitve Slovenije zaradi velike gozdnatosti, namesto da bi iskali priložnosti, na katerih območjih so zasaditve smiselne. NNON bi moral ambiciozneje upoštevati pomen dreves v mestih in kmetijskih krajinah, obnovo obrečne vegetacije ter kakovostno obnovo gozdov po ujmah.
Pri ekološko pomembnih gozdovih potrebujemo trajnejše oblike varstva in prepuščanja naravnemu razvoju, pri upravljanju državnih gozdov pa morajo imeti na območjih z največjo naravovarstveno vrednostjo pred ekonomskimi prednost cilji obnove narave in biotske raznovrstnosti.
Obnova narave mora biti del vseh politik
Obnova narave ne more biti naloga enega samega ministrstva ali naravovarstvenega sektorja. Če bomo na eni strani obnavljali ekosisteme, na drugi pa z drugimi politikami ustvarjali nove pritiske nanje, ciljev ne bomo dosegli.
Potrebujemo konkretne mehanizme medresorskega usklajevanja in jasno odgovornost vseh sektorskih politik. To velja tudi za promet in prostorsko načrtovanje. Prometna infrastruktura pomembno prispeva k fragmentaciji habitatov in prekinjanju ekoloških koridorjev, vendar je promet v osnutku skoraj v celoti spregledan.
Obnovo urbanih ekosistemov pa moramo bolje povezati s prostorskim načrtovanjem ter upravljanjem zelenih in javnih površin.
Brez dolgoročnega financiranja in nadzora ni obnove
Za uspešno izvedbo NNON je treba urediti dolgoročno in usklajeno financiranje ukrepov ohranjanja in obnove narave. To vključuje sredstva za strokovno načrtovanje in izvedbo ukrepov, spremljanje njihove uspešnosti ter njihovo dolgoročno upravljanje in vzdrževanje. Hkrati je treba pregledati subvencije, ki so v nasprotju s cilji obnove narave, ter okrepiti nadzor nad njihovim izvajanjem.
NNON mora poleg obnove degradiranih ekosistemov nasloviti tudi vzroke za njihovo nadaljnje slabšanje. Zato mora vključevati krepitev inšpekcijskih in drugih pristojnih služb, učinkovitejši nadzor ter preprečevanje in sankcioniranje nezakonitih posegov v naravo.
Načrt za prihodnja desetletja
NNON ne sme biti še en dokument na dolgem seznamu državnih strategij. Je priložnost, da odgovorimo na vprašanje, kakšno naravo in kakšen prostor želimo imeti čez desetletja – in kako bomo do tja prišli.
Zato pričakujemo, da bo država pri pripravi končnega NNON upoštevala strokovne pripombe, okrepila njegove cilje ter jasno določila odgovornosti, sredstva, roke in kazalnike.
Predvsem pa pričakujemo, da bo obnova narave postala horizontalen cilj vseh sektorskih politik.
Celoten odziv Plan B za Slovenijo, Koalicije za trajnostno prometno politiko in Mreže za prostor je na voljo na povezavi spodaj.
Celoten odziv Mreže za prostor, Plan B ter Koalicije za trajnostno prometno politikoFoto: Tiia Monto
