V Mreži za prostor z zanimanjem spremljamo pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON). Še posebej nas zanima, kakšen vpliv bosta imela načrt in evropska Uredba o obnovi narave, na urbanistično načrtovanje in prilagajanje slovenskih naselij na podnebne spremembe. V okviru Podnebnega programa smo ugotovili, da je narava s svojimi ekosistemi ključna za obvladovanje pritiskov vročine in močnih padavin na človeka ter njegovo bivalno okolje. Zavzeto varovanje, načrtovanje ter upravljanje zelenih in ozelenjenih površin mestom očitno prinaša tudi velike koristi na področju zdravja in dobrega počutja, varnosti in vrednosti prostora, vsakdanjega življenja in delovanja lokalne skupnosti. Ta dejstva odpirajo velike potrebe po strokovni rasti in razvoju javnih služb na področju urejanja zelenih površin in urbanih dreves ter narekujejo tudi bolj informirano in celovito načrtovanje in upravljanje urbanega okolja.
Mesta se morajo prilagoditi podnebnim spremembam in pri tem se zelo zanašajo na naravne prvine in procese ter zdrave naravne ekosisteme. Praksa kaže, da je prilagajanje lahko učinkovito, če mesta probleme rešujejo celostno, s kombinacijo velikih infrastrukturnih posegov in majhnih intervencij. V tem okviru vidimo uredbo in njeno izvajanje kot strateško vodilo za obnovo narave v urbanem okolju in pričakujemo, da se bo skupen evropski naravovarstveni okvir učinkovito povezal z nacionalnim in podprl tudi ukrepanje na lokalni ravni.
Mesta pri soočanju s podnebnimi spremembami močno potrebujejo podporo in sodelovanje države. Nizozemska in Belgija sta tako na primer hitro po odmevni predstavitvi koncepta 3-30-300 zagotovili mestom podatke o vidnosti dreves (3), pokritosti z drevesnimi krošnjami (30) in dostopnostjo urejenih zelenih površin (300). Podobno so v tem duhu nordijski ministri za prostor angažirali svojo strokovno-svetovalno mrežo za pripravo priporočil za ozelenjevanje in načrtovanje na naravi temelječih rešitev (NTR) (The Living Nordic City, 2025).
Namen nove evropske Uredbe o obnovi narave je zagotoviti zaustavitev nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in obnovo ekosistemov ter prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju na podnebne spremembe na celotnem območju Unije. Države morajo zato izvesti potrebne ukrepe za sanacijo degradiranih območij in obnovo habitatov in vrst, vključno s prostoživečimi pticami. Do leta 2030 imajo pri ukrepanju prednost habitati v območjih Natura 2000, ki niso v dobrem stanju, kasneje se tudi habitati izven teh območij.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direktorat za naravo sta aktivno pristopila k izpolnjevanju novih obveznosti in izdelavi Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON). Prvi predlogi ukrepov so že oblikovani. Tudi prostorske preveritve za določitev urbanih območij v katerih se bodo izvajali ukrepi in izhodišča za obnovo urbanih ekosistemov so pripravljene in so bile tudi prvič predstavljene zainteresirani strokovni javnosti že oktobra 2025, predstavitev osnutka NNON pa je bila ponovno januarja 2026.
Glavno skrb zainteresiranih za urejanje zelenih površin in dreves v urbanem okolju v procesu priprave NNON predstavlja nevarnost, da bi se država osredotočila samo na ukrepanje v urbanih območjih, ki ustrezajo kriterijem uredbe, ne bi pa poskrbela za uveljavljanje smiselnih ukrepov v drugih urbanih območjih. Za te akterje bi bilo res koristno, če bi se lahko informacije in ukrepe za sistematično obnovo narave in krepitev ekosistemov povzelo v državna priporočila za prostorsko načrtovanje, projektiranje, gradnjo ter upravljanje urbanih zelenih in ozelenjenih površin.
Hkrati bi bilo tudi dobrodošlo, če bi proces izdelave NNON spremljali široka ozaveščevalna kampanja in načrt razvoja strokovnih in podpornih služb. Za učinke v praksi, sprejemanje in izvajanje ukrepov, bo v prihodnosti zelo pomembno, da se bodo akterji v urejanju in rabi prostora razumeli med sabo ter poenotili glede pomena obnove narave in zagotavljanja zdravih naravnih ekosistemov za kakovost bivanja in podnebno odpornost. Nove rešitve in ukrepi kot so omejitve novih gradenj, raztlakovanje ali na naravi temelječe znajo sprva sprožali odpor. Občine in vsi drugi akterji v urejanju prostora bodo zato potrebovali dodatno strokovno podporo ter znanje in veščine za sodelovanje. Specialisti za biotsko raznovrstnost in nove vrste rešitev bodo potrebni v vseh fazah urejanja, rabe in vzdrževanja prostora. Za obnovo ekosistemov in urejanje zdravih ekosistemov bo potrebno vzgajati sadilni material in spremljati razmere v prostoru. Za učinke v praksi obnove in krepitve ekosistemov v urbanem okolju bo kritično načrtno in povezano interdisciplinarno reševanje in raziskovanje problemov.
