Dober mesec je minil odkar so se začeli izvajati mali projekti Podnebnega programa Mreže za prostor. To so projekti, ki so bili izbrani s strani članov mreže na letošnjem Idejnem zajtrku. Nekateri so del svojih aktivnosti že izvedli v avgustu in jih bodo v septembru in oktobru nadaljevali, drugi pa svoje aktivnosti še pridno načrtujejo in jih bodo izvedli v naslednjih mesecih. Preverili smo, kaj aktualnega se dogaja v okviru malih projektov.
Vroče točke, hladne ulice
Ekipa prostoRoža je avgusta povabila prebivalke in prebivalce Ljubljane, da jim sporočijo, kje jim je letos v Ljubljani prevroče. V ta namen so oblikovali spletni zemljevid, na katerega so lahko sodelujoči vnesli lokacije, ki jih sami zaznajo kot najbolj vroče. Prebivalci so lahko za vsako vnešeno lokacijo tudi sporočili, kako se na tem mestu spopadajo z vročino. V samo treh tednih so prejeli kar 700 odzivov.
Trenutno prostoRož analizira zbrane odgovore in načrtuje javno predstavitev izsledkov akcije. Sočasno potekajo tudi intenzivni dogovori s predstavniki Mestne občine Ljubljane, kako pridobljene informacije uporabiti pri načrtovanju in urejanju mestnih površin. Zelo dober odziv na akcijo, ki je presenetil tudi prostoRož, dokazuje, da se takšne akcije splača delati, saj omogočajo vpogled v vsakodnevno doživljanje določenega urbanega problema s strani prebivalcev in lahko služijo kot izhodišče za bolj dolgoročne mestne načrte in strategije.
Mariborska dvorišča in njihovi potenciali
Živa dvorišča letos obeležujejo 10 letnico delovanja. Ob tej priložnosti je društvo Hiša! želelo odpreti širši diskurz o uporabi mariborskih dvorišč in nagraditi tista, ki so posebej lepo urejena. V okviru programa Živih dvorišč, ki se je odvijal med 20. in 23. avgustom so organizirali Pogovor o dvoriščih. Mestna dvorišča, ki stanovalcem prvenstveno služila kot prostor, kjer so lahko imeli manjše živali in konje, delavnice in drvarnice, kjer so v pralnicah prali perilo, kjer so se igrali njihovi otroci, so skozi čas dobila novo vlogo. Na okrogli mizi so se pogovarjali z Jasmino Granduč, Karmen Kopecky, Nevo Pipan, Kajo Pogačar ter Robertom Veselkom o tem, kako se danes uporablja ta zelo značilna dediščina Maribora in kdo so prebivalci teh dvorišč.
Kot zaključek letošnjega programa so 24. avgusta objavili tudi natečaj za »Naj dvorišče Maribora«, s katerim želijo ozavestiti, da dvorišča niso zgolj parkirišča, temveč so pomemben del bivanjske kulture. Izmed prijavljenih dvorišč bo komisija, ki jo bodo sestavljali iniciatorji Živih dvorišč, izbrala 3 najbolj obetavna dvorišča in jim podelila nagrade – drevo/grmovnico ali klopco. Razglasitev Naj dvorišča Maribora bo v sklopu dogodka potekala v drugi polovici oktobra 2020. V mesecu septembru se bo med prebivalci dvorišč izvedla tudi anketa, ki bo podala podrobnejši vpogled o željah, stanju, idejah in zgodbah prebivalcev dvorišč.
Miyawaki gozd na degradiranem zemljišču v Mariboru
Organizacija za participatorno družbo si je v sodelovanju Iniciativo mestni zbor zadala nalogo, da bodo v Mariboru, na enem izmed občinskih ali državnih degradiranih zemljišč, zasadili pilotni gozdiček po metodi japonskega botanika Akire Miyawkija. Avgust je minil v vzpostavljanju stikov z relevantnimi uradi na občini in z upravljalci potencialno zanimivega zemljišča v lasti MIZŠ. Prav tako so izpeljale_i dve srečanji z arboristko in gozdarjem, kjer so se pogovorile_i o specifikah te zasaditve, izbire primernih drevesnih vrst in pripravile_i okviren časovni načrt izvajanja.
V začetku septembra je OPD z MOM prejel seznam možnih lokacij za zasaditev gozda, ki ga bo pregledal skupaj z arboristko in gozdarjem. Po opravljeni identifikaciji najbolj primernih zemljišč, se nadejajo, da bodo skupaj s predstavniki občine izpeljale_i ogled na terenu. V začetku septembra se bo izvedel tudi sestanek z upravljalcem zemljišča v lasti MIZŠ, ki je prav tako potencialno za zasaditev. Sredi septembra se bo izbrala najprimernejša lokacija ter izvedla analiza zemljine, vsled katere se bodo v sodelovanju s strokovnjaki identificirale najprimernejše rastlinske vrste za zasaditev gozdička. Tema se bo predstavila na zborih samoorganiziranih četrtnih skupnosti (v kolikor bo to zaradi epidemije Covid-19 mogoče) , pripravil pa se bo tudi nabor instituciji, ki jih bodo povabile_i k sodelovanju.
Članice Mreže za prostor smo na Idejnem zajtrku, 10. julija, prisluhnile projektnim predlogom naših sočlanic na temo urejanja prostora in podnebnih sprememb. Slišali smo več zanimivih predstavitev, o predlogih razpravljali in na koncu zanje glasovali. Za uresničitev so bili nato izbrani trije projekti, ki so prejeli največ glasov – “Vroče točke, hladne ulice”, “Diskurz o uporabi mariborskih dvorišč in njihovi potenciali” in “Zasaditev Miyawaki gozda na degradiranjem zemljišču v Mariboru”. Projekt sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
Foto: Gregor Salobir
