Evropski parlament je danes na plenarnem glasovanju sprejel Uredbo o obnovi narave (zadnja verzija pred plenarno obravnavo) in s tem je skoraj zaključen proces sprejemanja dokumenta, ki predstavlja skupni okvir varstvu narave v Evropski uniji. Glasovanju bo sledila še (formalna) potrditev s strani Sveta EU in po objavi v Uradnem listu EU bo uredba predvidoma začela veljati v sredini maja letos. To je pomemben korak za obnovo narave v Evropi, ki je glede na poročilo Stanje narave v Evropski uniji, slabo.
Čeprav gre za pravni akt sprejet v obliki uredbe, saj zakonov organi EU ne sprejemajo, je ta akt v sprejemanje že Evropska komisija sama pospremila z neformalno oznako »Nature Restoration Law«. Na enak način je kot zakon neformalno poimenovana samo še ena evropska uredba in sicer – »European Climate Law«. S tem imata ti dve uredbi oziroma njuna vsebina v EU nekoliko povzdignjen pomen, saj gre za ključna vidika aktualne globalne krize.
EU Uredba o obnovi narave ima svoj temelj v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naše življenje in določa več zavezujočih ciljev in obveznosti na področjih, ki jih je ta strategija opredelila. Gre za cilje, obveznosti in ukrepe na širokem spektru ekosistemov, od gozdov in kmetijskih zemljišč do urbanih območij, rečnih in morskih habitatov. Skupaj bodo morali ti ukrepi za obnovo narave do leta 2030 zajeti vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Države članice bodo morale na osnovi Uredbe pripraviti načrte za obnovo narave in doseganje teh ciljev na nacionalni ravni. Glede na primerljivo boljše stanje narave v Sloveniji glede na druge članice EU to novo ureditev gotovo pozdravljamo, saj narava ni vezana na državne meje in v našem interesu je, da se narava v Evropi pomembno obnovi. Hkrati pa pomeni Uredba tudi pomembno oporo prizadevanjem za ohranjanje in obnovo narave v primerih in okoljih, kjer je to potrebno, ker razmere vendarle povsod niso samo dobre oziroma so prvine narave v nevarnosti, da se bodo pogoji za njihov obstoj nevarno poslabšali. Najmanj, kar lahko ugotovimo je, da nova Uredba odpira številne priložnosti za posodobitve in izboljšave na področju varstva in obnove narave tudi v slovenskem prostoru. Tako bodo na primer določila, ki govorijo o obnovi urbanih ekosistemov, podprla dosedanja prizadevanja, predvsem civilne družbe, da se ustavi krčenje zelenih površin in sekanje odraslih dreves in se trend obrne v krepitev zelenih površin v urbanih okoljih ( 6. in 11. člen, pa tudi 43. in 44. točka preambule).
—
Foto: Urška Didovič
