Računsko sodišče tudi o problematiki grajenega javnega dobra

V okviru rednih mesečnih srečanj, ki jih organizira varuhinja človekovih pravic, je dne 3.3.2016 potekalo zanimivo srečanje nevladnih organizacij z vodstvom Računskega sodišča. Računsko sodišče se pri svojem delu veliko ukvarja z Ministrstvom za okolje in prostor, kar glede na obseg zakonodaje, ki jo mora to ministrstvo izvajati, ne čudi. Stalno je v teku več revizij dela tega ministrstva, ki popravljalne ukrepe slabo izvaja, nekatere revizije pa mora Računsko sodišče tudi ponavljati, kar lahko pripišemo opaznemu in trajnemu kadrovskemu osiromašenju ministrstva. Predsednik Računskega sodišča je na kratko predstavil pomembnejše revizije, v razpravi pa je bilo veliko časa namenjeno tudi prostorskim temam, predvsem problematiki grajenega javnega dobra in problematika protipoplavnih ukrepov.

Predsednica Društva za urbano okolje (DUO) Martina Lipnik je opozorila na deficit skrbnega ravnanja na segmentu grajenega javnega dobra. To ureja sicer Zakon o graditvi objektov v členih od 211 do 214., v praksi pa te nepremičnine niso parcelirane, niti niso evidentirane, dejansko pa so že desetletja dane v javno uporabo. Zaradi neurejenosti se vse rešuje praviloma v sodnih postopkih, v katerih pa pride do dejanskega oškodovanja javnega dobra zaradi varovanja zasebnih interesov. Praviloma se v teh postopkih angažira sodni izvedenec, ki mu sodišče slepo sledi. Ob uvedbi sodnega postopka se v zemljiški knjigi na nepremičnini vzpostavi tudi »plomba«, kar ustavi vse aktivnosti glede upravljanja s temi nepremičninami. Občinske službe, ki vzdržujejo te javne nepremičnine so zainteresirane za reševanje.

Predsednik Računskega sodišča je povedal, da je Računsko sodišče že dvakrat podalo Ministrstvu za okolje in prostor pobudo, da se to področje zakonodajno ustrezno uredi. Zakon o graditvi objektov bi moral vzpostaviti načelo, da se te nepremičnine grajenega javnega dobra evidentirajo in razmerja rešijo. Javne ceste v občinah pogosto niso ustrezno vpisane. Neurejena so tudi razmerja med državo in DARS glede zemljišč, na katerih stojijo avtoceste. Opazili so tudi preobsežno angažiranje sodnih izvedencev in cenilcev v sodnih postopkih – kadar gre za javno dobro pa je to sploh pravilo, ki pa se ne zdi potrebno. Problematika, na katero je opozorila Lipnikova, izhaja že iz Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Mnoga zemljišča so bila dana v začasno uporabo investitorjem za izgradnjo, ki razmerij niso uredila do konca, kasneje pa so mnoga podjetja propadla in šla v stečaj.

CI Grosuplje je opozorila na problematiko protipoplavnih ukrepov in sicer problem privilegiranja ukrepa kanaliziranja rek pred ukrepom gradnje zadrževalnikov. Četudi bi bili zadrževalniki učinkoviti in v vsakem smislu bolj racionalen ter okolju prijazen ukrep, se raje ukrepa s kanaliziranjem rek. Predsednik Računskega sodišča je povedal, da so zaznali to problematiko. Do teh rešitev prihaja zaradi več razlogov, ki pa niso v povezavi z oceno učinkovitosti ukrepa, kar bi govorilo v prid zadrževalnikom. Za te ukrepe je namreč na voljo več EU sredstev, ta ukrep pa občinam omogoča tudi izgradnjo »spremljevalnih« objektov. Zato so občine za izvajanje teh ukrepov zelo zainteresirane, prav tako pa pogosto z občinsko oblastjo povezani izvajalci del. Poleg tega občine s tem rešujejo tudi »bilanco« razmerja med kmetijskimi in zazidalnimi zemljišči.

Konstruktivno srečanje je predsednik Računskega sodišča zaključil z oceno, da je na vseh področjih opazen deficit strateških usmeritev države, ob permanentni eroziji ministrstev in vladnih teles pa se odločitve ne sprejemajo. Tudi operativno enostavne rešitve se ne zgodijo, zoper to pasivnost pa ni učinkovitih sredstev.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close