Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je Državni zbor sprejel 19.11.2009 sicer ni obvezujoča pravna podlaga, vendar pa predstavlja solidno osnovo za pripravo predpisov in določa tudi minimalne standarde sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov.
Vodila za boljše predpise: Pripravljalec predpisov mora tako najprej presoditi ali je določeno področje sploh potrebno pravno urejati in če je potrebno, naj bo to le v obsegu, ki je nujno potreben za dosego ciljev. Predpisi naj bodo splošno razumljivi in jasni, pripravljeni v skladu s pravno stroko, predvideni postopki pa enostavni, saj to zagotavlja pravno varnost, zaupanje v pravo in enakost pred zakonom. Sam postopek priprave mora biti transparenten, tako, da so politike urejanja določenega področja predstavljene čim širši javnosti, posebej pa ciljnim skupinam, na katere se nanašajo. Postopek mora omogočati tudi kakovostno seznanjanje ter odzive in vplive zainteresirane javnosti.
Ocena stanja: Pripravljalec zakona mora predhodno pripraviti oceno stanja na področju urejanja in razloge za sprejem (ali spremembo) predpisa, cilje, načela in poglavitne rešitve predloga ter oceno finančnih posledic. Potrebna je permanentna presoja posledic predpisov na vseh področjih, predvsem na okoljskem, gospodarskem in socialnem, kar vključuje tudi prostorske in varstvene vidike, skupaj s presojami za zmanjšanje ali odpravljanje administrativnih obremenitev in poenostavitev postopkov.
Presoja posledic: Vključevati mora opredelitev problematike, ki terja določeno ukrepanje, jasno opredelitev ciljev, ki se jih želi doseči za rešitev problema, nadalje opredelitev alternativnih možnosti za rešitev problema, ugotavljanje verjetnih okoljskih, gospodarskih in socialnih posledic ter finančnih in administrativnih posledic, čemur sledi primerjava alternativnih možnosti rešitev. V kolikor se problem rešuje s predpisom, je potrebno spremljanje predpisa v smislu uresničevanja zastavljenih ciljev ter evalvacija izvajanja na podlagi meril, opredeljenih v postopku priprave predpisa. Če cilji niso doseženi ali so doseženi le delno, je potrebno ugotoviti tudi vzrok (npr. neustrezna zasnova predpisa, nerealno zastavljeni cilji, neustrezno izvajanje).
Doseganje legitimnosti z vključevanjem javnosti: Doseganje legitimnosti sprejetega predpisa zagotavlja tudi kvalitetno sodelovanje strokovne in druge javnosti v postopku njegovega sprejemanja in izvajanja. Pri tem mora pripravljalec upoštevati načelo pravočasnega obveščanja javnosti in omogočanja posredovanja pripomb in predlogov v čim zgodnejši fazi za pripravo odločitev. Gradiva in strokovne podlage, uporabljane za pripravo odločitev morajo biti dostopne, vsi sodelujoči morajo biti obveščeni o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj. Postopek priprave mora biti transparenten tako, da se predstavi vsebina urejanja ter postopek sprejemanja odločitev, načina in rokov sodelovanja, pripomb, predlogov in mnenj vseh udeležencev. Minimalna priporočila zahtevajo, da sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja praviloma od 30 do 60 dni, da mora pripravljalec pripraviti gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji in cilji, po končanem sodelovanju pa poročilo o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa. Pripravljalec mora javnost pozvati k sodelovanje na način, ki bo zagotovil odziv ciljnih skupin.
Poslovnik Vlade Republike Slovenije (neuradno prečiščeno besedilo) skozi vsebino 9. člena predstavlja zavezujočo delno operacionalizacijo resolucije glede sodelovanja javnosti v zvezi s pripravo predpisov. Na podlagi tega je dolžan predlagatelj predpisa na svoji spletni strani povabiti strokovno in drugo javnost s splošnim vabilom, ki mu je priložen osnutek predpisa, rok za odziv javnosti pa mora biti od 30 do 60 dni. Predlagatelj mora v 15 dneh od sprejema predpisa ali posredovanja predloga v nadaljnji postopek pisno seznaniti strokovno ali drugo javnost o bistvenih predlogih ali mnenjih, ki niso bili upoštevani, z obrazložitvijo razlogov.
Na področju okolja je Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo Navodilo o postopku sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, ki pomeni operacionalizacijo sodelovanja javnosti po 34a. členu Zakona o varstvu okolja.
Na področju okolja pa je najpomembnejša Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki se ji bomo posvetili v prihodnjem Informatorju.
Javnost lahko postopek priprave predpisov spremlja in se vanj vključuje tudi preko spletnega sistema podportala E-demokracija.
Kako še lahko komuniciram z državo?
Kakršnekoli predloge Vladi RS lahko posredujemo preko spletnega portala predlagam.vladi.si. Predloge za odpravo administrativnih ovir lahko podajamo preko spletne strani Ministrstva za javno upravo Odprava administrativnih ovir. Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ima vsak državljan pravico pridobiti podatke, s katerimi razpolaga določen organ. Glede običajnega splošnega poslovanja z državnimi organi velja Uredba o upravnem poslovanju, po kateri je vsak organ dolžan odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja in sicer najkasneje v 15 dneh po prejemu tega. Če gre za zahtevnejšo zadevo pa mora organ vsaj v tem roku pošiljatelja obvestiti o nadaljnjih ukrepanjih in realnem roku za izpolnitev (18. člen). Glede gradiv, ki jih posamezniki (kot nepooblaščeni predlagatelji) naslovijo na Vlado RS, pa obstaja po Poslovniku Vlade Republike Slovenije (7. člen) dolžnost generalnega sekretarja, da gradivo pošlje v reševanje pristojnemu ministrstvu ali pristojni vladni službi, ki mora nepooblaščenemu predlagatelju odgovoriti v roku 15 dni.