Na podlagi zahtev Direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD; 2002/91/ES, prenovljena 2010/31/EU) je obveznost izdaje energetske izkaznice stavbe v RS uvedel že Energetski zakon (EZ), in sicer s spremembami, ki so se začele uporabljati v začetku leta 2008 in deloma 2009. Torej ne gre za novost v slovenskem pravnem redu, ampak za že uveljavljen institut, ki ga bo podrobneje uredil novi Energetski zakon (EZ-1), ki je v zaključni fazi zakonodajne obravnavi v Državnem zboru RS.
Energetska izkaznica je javna listina, ki vsebuje podatke o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Namenjena je predvsem lastnikom, da lahko vidijo energijsko učinkovitost svoje stavbe in se tudi seznanijo o možnih ukrepih za povečanje njene učinkovitosti, ter potencialnim kupcem oz. najemojemalcem, da pridobijo informacijo o energetski učinkovitosti stavbe ali stanovanja ter o morebitnih potrebnih posegih. Lahko je izdana za celotno stavbo in za posamezne dele stavbe. Njena veljavnost je 10 let. Izdaja se v dveh različnih oblikah, kot računska ali merjena energetska izkaznica. Energetske izkaznice stavb na podlagi veljavnega 68.d člena EZ izdelujejo neodvisni strokovnjaki z licenco kot pooblaščene pravne ali fizične osebe na zahtevo in stroške stranke. Ministrstvo, pristojno za energijo (trenutno je to Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), vodi register izdanih energetskih izkaznic.
Energetska izkaznica je zaenkrat nujna v primerih, ki jih določa 68.b člen EZ. Obveznost tako velja za vse novozgrajene stavbe. Lastnik obstoječe stavbe ali njenega posameznega dela jo prav tako mora predložiti kupcu oz. najemniku pri prodaji ali oddaji v najem, ki je daljši od enega leta, in sicer najpozneje pred sklenitvijo pogodbe. Prehodne določbe EZ, sprejete leta 2012 (EZ-E; Ur. List RS, št. 10/12), so to obveznost razširile in določile, da mora večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen do leta 1980, pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2015. Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen po letu 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2030. Če gre za oddajo stavbe v najem za krajše obdobje (krajše od enega leta), ter za prodajo stavbe ali njenega dela v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku, energetske izkaznice ni potrebno predložiti. Prav tako ni obvezna za obstoječe najemnike stavb ali posameznih delov stavb, ki so bili kot taki opredeljeni že ob uveljavitvi zakona in se njihov pravni položaj vmes ni spreminjal. Tudi določene vrste stavb so izvzete iz obveznosti izdaje energetske izkaznice (npr. kulturni spomeniki, verski objekti, začasne stavbe, stavbe tlorisa manj kot 50m2, itd.).
Predlog novega EZ-1 uvaja glede energetskih izkaznic določene novosti. Tako bo energetska izkaznica še vedno potrebna za vse novogradnje, vendar če ne bo prišlo do prodaje ali najema stavbe, se izkaznica lahko nadomesti z izkazom o energetskih lastnostih stavbe. Prav tako bo potrebna energetska izkaznica pri prodaji ali morebitni oddaji v najem za več kot 1 leto. V postopku parlamentarne obravnave so bile zaenkrat črtane določbe, da bi večstanovanjske stavbe z najmanj štiri posameznimi deli, ki so bile zgrajene pred letom 1980, morale pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do konca leta 2019, tiste zgrajene po letu 1980 pa najkasneje do konca leta 2030.
Informacije o porabi energije v stavbi lahko pomembno prispevajo k energetski in s tem stroškovni učinkovitosti. Koristne so tako za lastnika, kot tudi za morebitne kupce in najemnike, saj lahko svojo odločitev ovrednotijo tudi z vidika rabe energije in predvidenih stroškov v zvezi s tem. Vprašanje pa je, če je predlagani način uzakonjenja energetske izkaznice v tem smislu najprimernejši.
