Pregled pravne ureditve energetske učinkovitosti stavb
Po podatkih osnutka Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do 2020 velik del emisij (17 %) prispevajo gospodinjstva z rabo goriv v stavbah. Na stavbnem področju je potencial za zmanjševanje toplogrednih plinov velik, saj bi se učinki dosegli že z obnovo obstoječega fonda stavb in z zamenjavo energentov. Mreža za prostor se je na program odzvala s podajanjem dodatnih predlogov v delu, ki ureja področje prenove stavb. Zavzema stališče prednostne obravnave obnove stavb pred novogradnjami, saj večina stavbnega fonda, ki bo določalo življenje prebivalcev v Sloveniji v letu 2050, že stoji.
S sprejetjem prenovljene Direktive 2010/31/EU, skrajšano Direktive EPBD (Energy Performance of Building Directive) so države članice EU poenotile nacionalno zakonodajo na področju graditve stavb in v svoje pravne sisteme sprejele: minimalne zahteve za energetsko učinkovito gradnjo in prenovo, energetsko certificiranje stavb, uvedbo zahtev za skoraj nič energijske stavbe, obvezne redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah… V slovenski pravni red je Direktiva EPBD prenesena z novim Energetskim zakonom-1 (Uradni list RS št. 17/2014, v nadaljevanju EZ-1) in pripadajočimi pravilniki. Med pomembnejšimi so naslednje zahteve:
1. V letu 2015 bo ENERGETSKA IZKAZNICA OBVEZNA (150. člen EZ-1) za vse novogradnje in obstoječe stavbe, ki se prodajajo ali oddajajo v najem. Lastnik stavbe mora pri prodaji ali oddaji pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico (EI v nadaljevanju), v nasprotnem primeru se kaznuje z globo 300 €. V registru energetskih izkaznic, ki ga vodi ministrstvo pristojno za energijo, je mogoč vpogled v vsebino vsake EI. Register trenutno še ni vzpostavljen.
2. Kot določa Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/2010) je v primeru NOVOZGRAJENE STAVBE pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja energetsko učinkovita gradnja. EI je obvezna sestavina projekta izvedenih del. Izpolnjevati mora pogoje energetske učinkovitosti.
3. V primeru PRODAJE PRED PRIDOBITVIJO UPORABNEGA DOVOLJENJA mora lastnik (investitor) kupcu oziroma najemniku predložiti »Izkaz o energijskih lastnosti stavbe«, ki je izdelan v skladu z navedenim pravilnikom. Izkaz o energijskih lastnosti stavbe je sestavni del projekta in dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja.
4. NEPREMIČNINSKI OGLASI OPREMLJENI Z ENERGIJSKIMI KAZALNIKI: podobno kot pri avtomobilih, so tudi v tržnih oglasih za stavbe navedeni energijski kazalniki stavbe (334. člen EZ-1), v nasprotnem primeru se lastnik stavbe kaznuje z globo v višini 250 €. Katere kazalnike je smiselno navesti, zaenkrat še ne predpisuje noben pravilnik, bo pa to potrebno urediti v prihodnje, saj bi navajanje vseh kazalnikov kupca prej zmedlo, kot pa motiviralo za izbiro energijsko najboljše stavbe.
5. VSEBINA EI: Skladno z energetskim zakonom mora EI vsebovati referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Bistven del izkaznice torej ni samo podatek o rabi energije, ki jo potrebuje stavba, temveč tudi priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti. Priporočila se nanašajo na individualno stavbo in predstavljajo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov zanjo. Lastnik ali uporabnik lahko na ta način zmanjšata porabo energije za ogrevanje z izvedbo priporočil. Pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ul. l. RS št. 77/2009, 93/2012, v nadaljevanju PEI 2012) loči dve vrsti izkaznic, računsko energetsko izkaznico (za stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe) in merjeno energetsko izkaznico (obstoječe nestanovanjske stavbe).
6. ENERGETSKA IZKAZNICA V DOLOČENIH PRIMERIH NI POTREBNA: Zahteva se predložitev EI ter »izkaza o energijskih lastnostih stavbe« ob prodaji stavbe ali oddaji v najem za več kot eno leto. Iz te zahteve pa so izključeni naslednji zakonsko določeni tipi stavb: stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev, enostavni in nezahtevni objekti ter samostojne stavbe s celotno uporabno površino, manjšo od 50 m². (314/7 EZ-1) V primeru, ko je najemno razmerje krajše od enega leta, v primeru izkazane javne koristi za razlastitev, v postopkih stečaja in izvršbe ali ko je stavba, ki je v lasti RS ali lokalne skupnosti, v pravnem prometu na podlagi sklepa o dedovanju, energetske izkaznice po EZ-1 334. členu ni potrebno predložiti (334/2).
7. IZDELAVA EI: V EZ-1 so navedeni pogoji, pravila in način izdaje in izdelave energetskih izkaznic. Natančneje predpisuje izdelavo EI še Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, predpise o izdelovalcih EI in registru EI določa Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 6/2010, Ur. l. RS, št. 23/2013). Z novo sprejetim EZ-1 prenehata veljati oba omenjena pravilnika, ki se skladno z 554. členom EZ-1 uporabljata do uveljavitve novih predpisov.
8. Obveznost prehoda na SKORAJ-NIČ ENERGIJSKO GRADNJO stavb določa EZ-1. Od 31.12.2020 bodo vse nove stavbe skoraj nič-energijske. Za nove stavbe, v lasti RS ali lokalnih skupnosti, in jih uporabljajo osebe javnega sektorja, pa se zahteva po nič-energijski gradnji začne uporabljati že dve leti prej, od 31.12.2018.
Kako graditi ali obnavljati, da se doseže zahteva po energetski učinkovitosti predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010), ki je sprejet na podlagi Zakona o graditvi objektov-1:
1. Doseganje učinkovite rabe energije v stavbah oziroma izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika dokazuje elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah.
2. Pravilnik zahteva uporabo tehnične smernice za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije in določa metodologijo izračuna energijskih lastnosti stavbe. V nasprotju z drugimi smernicami, je uporaba te smernice obvezna.
3. Podatke, pridobljene iz Elaborata URE je potrebno za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja prenesti v »Izkaz energijskih lastnosti stavbe«, kot določa 19. člen Pravilnika PURES 2010. Ga. Marjana Šijanec-Zavrl, vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo Gradbenega inštituta ZRMK, navaja, da se v fazi priprave projekta »Izkaz energijskih lastnosti stavbe« vstavi v vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, skupaj z lokacijskimi podatki in pred kopijami pridobljenih soglasij in soglasij za priključitev. Ko je gradnja zaključena, je potrebno (2. odst. 19. člena Pravilnika PURES 2010) še enkrat določiti energijske lastnosti stavbe in izpolniti »Izkaz energijskih lastnosti stavbe«. To omogoča pripravo EI, saj se uporabi navedene podatke iz »Izkaza« in jih ni potrebno še enkrat pridobivati.
Po podatkih razvojno-tehnološkega Gradbenega inštituta ZRMK ekonomsko vrednotenje različnih scenarijev energijske prenove na primeru večstanovanjske stavbe iz sedemdesetih let pokaže, da je po 40 letih obratovanja večstanovanjske stavbe potrebno investirati v celostno energijsko sanacijo 70–90 €/m². Samo osnovna sanacija ovoja zmanjša letne stroške ogrevanja v višini 5–6 €/m², izboljšana toplotna zaščita prispeva dodatnih 2–3 €/m² prihranka. Po navedbah mag. Mihe Praznika vsaka sanacija dviguje vrednost nepremičnine in spodbudno vpliva tudi na sosednje stavbe in njihove lastnike, saj se cena novo saniranih zgradb bistveno zviša. Pomemben kriterij, ki se ne vrednoti z denarjem, je dvig bivalnega ugodja in vpliv na splošno zdravstveno stanje stanovalcev.
Zaveza zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je bila na globalni ravni sprejeta s Kjotskim protokolom, od držav posameznic pa je odvisno, kako bodo motivirale svoje državljane in sprejele ukrepe, ki lahko učinkovito prispevajo k trajnostnemu razvoju. V Sloveniji smo sprejeli potrebno zakonodajo, ki zagotavlja energetsko učinkovitost stavb, kot enega izmed številnih ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov. Nedavno sprejeta obveznost predložitve energetske izkaznice pa je bila v javnosti sprejeta z odporom, kot še en dodatni strošek. Kljub pozitivni vlogi energetske izkaznice, ki v času krize lahko pomaga gradbenemu sektorju, da ponovno začne delovati in obenem zmanjšuje negativne vplive na okolje, politika v Sloveniji ni bila sposobna predstaviti javnosti njenega pravega pomena. To pa vsako potrebno sanacijo stavbe premakne v prihodnost, ko se odpor stanovalcev končno spremeni v pripravljenost za sanacijo.
1 comments
Comments are closed.