Predstavniki Mreže za prostor smo se v roku odzvali na predloge zakonov s področij urejanja prostora in graditve, ki so bili od začetka oktobra do začetka novembra v javni razpravi. Pozdravili smo nov predlog Zakona o urejanju prostora, ki je upošteval tudi vse ključne predloge mreže, do predloga Gradbenega zakona pa smo kritični predvsem zaradi legalizacije nelegalnih gradenj brez ukrepov, ki bi imeli odvrnilni učinke na bodoče kršitelje.
Pozdravili smo izboljšave besedila Zakona o urejanju prostora glede na prvi osnutek zakona. Zadovoljni smo z dobrim upoštevanjem Aarhuške konvencije in možnostmi vključevanja javnosti v različnih postopkih, zgodnjih fazah in po javnosti prilagojenih postopkih. Izredno dobrodošla je vzpostavitev učinkovitega pravnega varstva glede prostorskih načrtov in možnost uporabe teh s strani nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu, ki ga zakon tudi ureja, pa tudi sodelovanje nevladnih organizacij v prostorskem svetu. Posebej nas tudi veseli, da je ministrstvo sledilo predlogu mreže glede pomembnejše vloge civilnih iniciativ. Upamo, da bodo spremembe omogočile razvoj dobre prakse učinkovitega in trajnostnega urejanja prostora.
V nadaljevanju smo izpostavili nekaj pripomb, ki se nanašajo na javne zelene površine in celovito obravnavo in upravljanje sosesk, ki niso bile upoštevane, se nam pa zdijo pomembne zaradi ohranjanja javnih površin. V mreži smo skozi analizo stanja zelenih javnih površin v urbanem okolju zaznali perečo problematiko, ki bi jo moral nasloviti tudi Zakon o urejanju prostora. Predvsem v stanovanjskih soseskah bi moral prav ta zakon dati usmeritve glede ohranjanja in upravljanja zelenih javnih površin v kontekstu naraščajočega konflikta med zasebnim in javnim. Soseske bi bilo potrebno obravnavati kot smiselno zaokrožene enote in jih celovito upravljati v sodelovanju s prebivalstvom, upoštevajoč njihove potrebe.
V zvezi z Gradbenim zakonom žal ugotavljamo, da ministrstvo predlogov, ki smo jih podajali tekom priprave zakona in na prvi osnutek zakona, ni upoštevalo, razen pripomb, ki se nanašajo na stranke v postopku in na varstvo kulturne dediščine pri inšpekcijskem ukrepanju. Zato smo ponovili naše pripombe glede zapuščenih gradbišč in gradbenih jam, vzdrževalnih del v javno korist, začasne rabe in še zlasti glede nelegalnih gradenj. Predlog Gradbenega zakona predvsem v določilih 118-123. člena velikodušno sanira nastalo situacijo nelegalnih gradenj. Sedanje stanje je posledica šibke in neučinkovite nadzorne funkcije države na tem področju, zakon pa ne izkazuje ukrepov, ki bodo v bodoče podpirali bolj odločno ukrepanje države. S tem nelegalnim graditeljem sporoča zgolj to, da bo njihova nelegalna gradnja slej ko prej z novim zakonom legalizirana, na kar posebej kaže legalizacija enostavnih objektov. Z navedenim se ruši temeljno ustavno načelo enakosti državljanov in podpira nespoštovanja pravnega reda. Zato še vedno, kot doslej, nasprotujemo taki ureditvi, ki pomeni zgolj legalizacijo zatečenega stanja, brez ustreznih sankcij in ukrepov, ki bi imeli odvrnilni učinek na bodoče kršitelje.