Sedmi okoljski akcijski program Unije se nanaša tudi na urejanje prostora (Informator oktober 2014)

Pomembnost strateških dokumentov v vsakdanjem življenju ob množici zakonov in podzakonskih predpisov nekako zbledi, v praksi pa se konkretne situacije vse prevečkrat sodijo zgolj po gramatikalni razlagi določenega člena. Vendar pa bi morali pri uporabi predpisov razširiti razumevanje posameznega predpisa. Namesto konkretnih besed posameznega člena bi morali konkretne člene razumeti in upoštevati v kontekstu duha in namena zakona, pri tem pa bi se morali opreti na veljavne strateške dokumente. Z razumevanjem, kaj velja za najširši družbeni dogovor, ki je običajno zajet v takih dokumentih, bi se potreba, da je vse zapisano čisto točno in konkretno (za reševanje vseh situacij, ki pa jih nikoli ni možno zajeti s predpisom), postopoma zmanjševala. Tako bi bila tlakovana tudi pot k zmanjševanju obsega okoljskih in prostorskih predpisov.

Eden izmed takih usmerjevalnih dokumentov, katerega vsebino bi morali upoštevati pri vseh konkretizacijah, skozi katere se uresničuje, je tudi sedmi okoljski akcijski načrt. Sklep št. 13862013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« med drugim opozarja tudi na veliko onesnaženost zraka (točka 45), zato bo obravnavanje onesnaževanja pri viru ostala prednostna naloga, tako, da se bodo z izvajanjem Direktive o industrijskih emisijah dodatno zmanjšale emisije iz velikih industrijskih sektorjev, doseganje ciljev iz načrta za enotni evropski prometni prostor pa bo prispevalo k bolj trajnostni mobilnosti v Uniji, s tem pa bo obravnavan tudi pomemben vir hrupa in lokalnega onesnaževanja zraka (točka 48).

V okviru devetih prednostnih ciljev posebej obravnava življenje v mestih, saj je za Unijo značilna visoka gostota prebivalstva. Več kot 70% njenih državljanov živi na mestnih in primestnih območjih (točka 30), pričakovati pa je, da se bo do leta 2020 ta odstotek povečal na 80%. Osmi prednostni cilj se tako osredotoča na krepitev trajnostnih mest, saj bo na kakovost življenja vplivalo stanje mestnega okolja. Vse več mest se srečuje z onesnaženostjo zraka, visoko stopnjo hrupa, prometnimi zastoji, emisijami toplogrednih plinov, izgubo in degradacijo biotske raznovrstnosti, pomanjkanjem vode, poplavami in neurji, zmanjševanjem zelenih površin, onesnaženimi in degradiranimi območji, z neustreznim ravnanjem z odpadki in upravljanjem energije. Pomembno je uvajanje narave v urbano okolje in urbano krajino za povečanje biotske raznovrstnosti. Pobude, ki spodbujajo trajnostni razvoj mestnih območij zagotavljajo pozitivne učinke za prebivalce, vendar je potrebno za tako trajnostno rast uspešno in učinkovito usklajevanje med različnimi upravnimi ravnmi s sistematičnim vključevanjem regionalnih in lokalnih organov in skupin deležnikov ter splošne javnosti. To bo pripomoglo k izpolnjevanju zaveze za spodbujanje celostnega pristopa k načrtovanju, gradnji in upravljanju trajnostnih mest in mestnih naselij. V ta namen bo Unija namenjala tudi več kohezijskih sredstev in sicer za spodbujanje inovacij in najboljših praks v mestih. Konkretno pa bo za okrepitev trajnosti  mest v Uniji program zagotovil, da bo večina mest v Uniji izvajalo politike za trajnostno urbanistično načrtovanje in projektiranje, vključno z inovativnimi pristopi za mestni javni prevoz in mobilnost, trajnostne stavbe, energetsko učinkovitost in ohranjanje biotske raznovrstnosti v mestih. Za to bo potrebno:

– sprejeti sklop meril za ocenjevanje okoljske uspešnosti mest, pri čemer se upoštevajo gospodarski, socialni in ozemeljski učinki;

– zagotoviti, da imajo mesta na voljo informacije o financiranju ukrepov za izboljšanje trajnosti v mestih in boljši dostop do takšnega financiranja, izmenjava najboljših praks v zvezi z inovativnim in trajnostnim mestnim razvojem na ravni Unije in na mednarodni ravni,

– v sklopu obstoječih pobud in meril Unije razvijati in spodbujati skupno razumevanje o tem, kako prispevati k izboljšanju urbanih okoljih z osredotočanjem na povezovanje urbanističnega načrtovanja in ciljev glede učinkovite rabe virov, inovativnega, varnega in trajnostnega nizkoogljičnega gospodarstva, trajnostne rabe tal v naseljih, trajnostne mobilnosti v mestih, upravljanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti v mestih, odpornosti ekostistemov, gospodarjenja z vodnimi viri, človekovega zdravja, sodelovanja javnosti pri odločanju ter izobraževanja in ozaveščanja o okolju.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close