Konec januarja je izšlo novo Podnebno ogledalo 2020, ki je ocenjevalo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za leto 2019 glede na Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Še vedno najbolj in preko zastavljenih ciljev naraščajo emisije iz prometa. Čeprav sicer kaže, da Slovenija dosega cilje, zastavljene po tem programu, se je potrebno zavedati, da so bili glede na današnje zavedanje o stanju in potrebnosti ukrepanja cilji premalo ambiciozni. Še posebej, ker gre za pomemben vmesni korak k doseganju potrebnih ciljev do leta 2030 na prehodu v podnebno nevtralno družbo do 2050.
Kaj kaže ogledalo glede doseganja ciljev
V neETS[1] sektorju je največji povzročitelj je še vedno največji povzročitelj emisij TGP promet, ki narašča, in znaša 52,9 % neETS sektorja. To je edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2018 povečale, in sicer za kar 31,9 %, kar je za 4,9 odstotne točke več od cilja OP TGP. Prva ocena za leto 2019 sicer kaže na zmanjšanje za okrog 3,4 %. Dejansko so se leta 2018 zmanjšale samo emisije v sektorju široka raba in ravnanje z odpadki, v drugih pa so se povečale. Poleg prometa še posebej v industriji (tisti, ki ni del ETS sektorja), ki dosega že 11 % deleža neETS sektorja. Poleg deleža energije iz obnovljivih virov energije, je zaostanek tudi na polju energetske učinkovitosti glede energetske prenove stavb. Poročilo o doseganju ciljev najemo v Zvezku 1 ogledala.
Podnebno ogledalo predlaga sistemske ukrepe
»Prizadevanje za zmanjšanje rabe energije in emisij je zato v prihodnje potrebno okrepiti v vseh sektorjih in jih na nacionalni ravni prepoznati kot prednostne… To pomeni, da bodo morali vsi sektorji, z izjemo kmetijstva, svoje emisije TGP zmanjšati na minimum glede na leto 2005. Neizpolnjevanje cilja v katerem od sektorjev bi ogrozilo cilj celotne države. Da bi se temu lahko izognili, je bistveno, da ukrepamo takoj. Če bomo do leta 2030 uspešni, bodo podnebne spremembe še lahko obvladljive. Od učinkov ukrepanja bodo zelo odvisne ekonomske in druge posledice podnebnih sprememb, ki bodo bremenile družbo, gospodarstvo, podjetja in posameznike.«, navajajo avtorji Podnebnega ogledala v svojih ključnih ugotovitvah. Za bolj celovit pristop je letošnje Podnebno ogledalo predstavilo tudi analize in priporočila na treh sistemskih področjih, ki so kritična in ključna za doseganje potrebnih ciljev do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Gre za:
- Zeleno javnofinančno reformo, v okviru katere se priporoča ustanovitev stalnih institucij za upravljanje vključevanja podnebne politike v različne vidike javnih financ, učinkovitejši sistem oblikovanja cen ogljika, zlasti v ne-ETS sektorjih, vključevanje podnebnih ukrepov v načrtovanje in spremljanje javnofinančnih izdatkov in naložb. Napredek zelene javnofinančne reforme namreč ne bo zadosten, dokler je »podnebje« samo okoljsko vprašanje;
- Energetsko prenovo stavb ožjega vladnega sektorja, ki analitično naslavlja vzroke zaostajanja pri doseganju ciljev in problem postavljenega cilja na vrednosti zgolj energetsko prenovljene površine, kjer niso opredeljeni drugi ustrezni kazalniki energetske učinkovitosti, npr. zmanjšana raba energije in emisij TGP, rabo obnovljivih virov energije in trajnostna mobilnost na ravni sektorja, ki bi omogočali učinkovito spremljanje in vrednotenje izvajanja ukrepov. Javni sektor mora biti v tem pogledu zgled ukrepanja;
- Organiziranost za izvajanje podnebne politike, ki med drugim predlaga enotno spletno, neposredno in javno dostopno platformo vseh področij, nabor vseh ukrepov znotraj njih in njihovih kazalnikov, pristojnih institucij in odgovorih oseb, časovne okvirje ukrepanja, odzivanja, poročanja, nadzora in korigiranja. Opozarja tudi na manko kompetentnosti in števila ustrezno strokovno usposobljenih zaposlenih v javni upravi, ki je enak, če ne večji problem kot organiziranost. Pozornost naj bo usmerjena na sistemski pristop pri pripravi dokumentov, planov in programov z objektivnimi izhodišči, konkretnimi ukrepi in jasno določenimi nosilci odgovornosti.
Ukrepi za zmanjševanje emisij iz prometa
Emisije CO2 iz prometa še vedno najbolj štrlijo iz celotne politike podnebnega ukrepanja. Iz zvezka Promet je razvidno, da se je v letu 2018 število potniških kilometrov v javnem prometu po več letih rasti zmanjšalo. Potniški kilometri po železnicah so se nekoliko povečali glede na preteklo leto, v medkrajevnem avtobusnem prevozu so se prvič po letu 2013 zmanjšali, in sicer za 5,7 %, zmanjšali so se tudi v mestnem javnem potniškem prevozu. Višje emisije so posledica povečanja prometne aktivnosti, pomembno pa se je povečala tudi prodaja goriva tujim vozilom.
Zaradi slabega trenda na področju prometa, bo nujno intenzivno izvajanje ukrepov, ki jih za obdobje do 2030 predvideva Nacionalni energetski in podnebni načrt, predvsem v podporo javnemu potniškemu prometu in kolesarjenju, vključno s pripravo državne strategije javnega potniškega prometa. Spremeniti se mora obdavčitev vozil glede na emisije CO2 in obračun potnih stroškov v podporo JPP, kolesarjenju in peš hoji. Država pa mora pripraviti tudi usmeritve in mehanizme za boljšo integracijo prostorskega in celostnega prometnega načrtovanja – strategijo oziroma smernice, ki bodo jasno opredelile prioritete, cilje in navodila za prostorsko načrtovanje in integracijo celostnega prometnega načrtovanja ter mehanizme in obveznosti integracije celostnih prometnih strategij in občinskih prostorskih načrtov. Poenostaviti je treba postopke umeščanje kolesarskih povezav v prostor ter priporočljivo angažirati koordinatorje za kolesarstvo na regionalni ravni, ki pripomorejo k temu, da so lokalni in nacionalni akterji med seboj usklajeni.
Pripravila Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora.
[1] ETS (emission trading system) je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, ki zajema narave v energetiki in industriji, ki povzročajo emisije TGP).
Vir naslovne fotografije: Inga Gezalian na Unsplash
