IPoP se je kot koordinator Mreže za prostor posvetoval z Zagovorniki okolja PIC in pripravil odziv na predlog Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslancev Levice v začetku decembra. Odziv smo posredovali predlagateljem in ministroma pristojnima za varstvo okolja ter varstvo narave in urejanje prostora.
Predlog zakona sta stroka in javnost sprejeli z velikimi pričakovanji. Nenazadnje je že dalj časa jasno, da mora država ukrepati in podpreti občine, da lahko bolj učinkovito upravljale in vzdrževale drevesa in zelene površine v svojih naseljih. Zakonski predlog je omejeno dober odgovor na aktualne probleme, a kljub temu več kot dobrodošla spodbuda za to, da se pristojna ministra povežeta in dogovorita glede ukrepanja.
Skupina poslancev Levice je 10. decembra 2025 v postopek obravnave v Državnem zboru predložila predlog Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju. Predlog sta stroka in civilna družba sprejeli z velikimi pričakovanji. V preteklosti sta nenazadnje že pozvali k političnemu odzivu, nazadnje avgusta letos sta z množično javno podporo k sistemski zaščiti dreves v naseljih pozvali predsednika vlade in ministra za naravne vire in prostor. Stališče stroke glede ravnanja z drevesi v naseljih je že dalj časa jasno: država mora ustrezno podpreti občine, da bodo te lahko bolj učinkovito strokovno vzdrževale, varovale in razvijale drevesni fond v svojih naseljih (Pobuda za drevesa, 2023).
Način ravnanja z drevesi v naseljih že dolgo vznemirja slovensko javnost in stroko. Nestrokovno vzdrževanje, obglavljanje in tudi nepotrebno sekanje odraslih zdravih dreves v naseljih že več kot deset let odmevata v medijih in na družabnih omrežjih. Drevesa so v javnosti daleč najbolj priljubljena naravna prvina urejanja javnih in zelenih površin, hkrati pa so prepoznana kot pomembni gradniki javnega zdravja in kakovosti bivalnega okolja, ki jih močno ogrožajo tako pritiski na urbano okolje kot podnebne spremembe. V stroki sta položaj in ravnanje z drevesi v naseljih prepoznana kot najbolj očitna znaka sistemske podcenjenosti urejanja javnih in zelenih površin.
Urejanje in čiščenje javnih površin je obvezna lokalna gospodarska javna služba varstva okolja (GJS), ki vključuje tako urejanje zelenih površin kot ravnanje z drevesi (ZVO, 1993; ZVO-1, 2004; ZVO -2, 2022). GJS urejanje javnih površin se na ravni občin že trideset let izvaja brez ustreznega podzakonskega predpisa in enotnih minimalnih meril in pogojev. To pomeni, da lahko občine izvajajo poljuben nabor in obseg del ter za izvajanje del in nalog angažirajo kogarkoli, ne glede na strokovno usposobljenost in izkušnje. Posledica neurejenih pogojev za izvajanje GJS so med drugim tudi številni primeri nestrokovno vzdrževanih, poškodovanih in degradiranih ter nepotrebno posekanih javnih in zasebnih odraslih dreves v prostoru slovenskih naselij. Poleg tega je za prakso značilna tudi strukturna in strokovna šibkost izvajanja javne službe, ki se odraža v pomanjkanju preglednosti in primerljivosti dela, znanja in informacij potrebnih za učinkovito varstvo obstoječih dreves in saditev novih dreves ter za sodelovanje z zasebnimi lastniki dreves.
Zelene in druge javne površine vključno z drevesi so že desetletja zapostavljena gospodarska javna infrastruktura, ki se v slovenskih občinah upravlja brez minimalnih enotnih meril in pogojev, primerljivega nabora del in nalog ter evidenc objektov in naprav javne infrastrukture (javnih in zelenih površin, dreves, opreme), storitev urejanja javnih površin pa se naseljem in prebivalcem zagotavlja tudi brez ustreznega nadzora in ukrepanja države.
Poslanski predlog Levice za sprejetje Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda zato predstavlja potreben in dobronameren poseg v razmere v upravljanju dreves v slovenskih naselij. Vsebinsko se nanaša na varstvo javnih in zasebnih odraslih dreves v naseljih mestnih občin, drevesa ščiti pred nedovoljenim sekanjem in zahteva nadomestno saditev za posekana, zapoveduje obvezno vodenje evidence vseh odraslih dreves v naseljih in organizacijo nove javne službe.
Predvidene rešitve pa na žalost niso dovolj dobro premišljene in zato tudi niso v celoti ustrezen odziv na aktualne probleme v ravnanju z drevesi v naseljih.
- Niso ustrezne, ker imajo probleme pri strokovnem ravnanju z obstoječimi drevesi vse slovenske občine, ne le mestne občine, in zato vse občine potrebujejo dovolj jasna merila in pogoje za izvajanje del in nalog v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem drevesnega fonda v naseljih.
- Niso dovolj dobro premišljene, ker sodi ravnanje z drevesi v obseg del in nalog že obstoječe javne službe varstva okolja urejanje in čiščenje javnih površin in zato ustanavljanje nove javne službe ni potrebno, hkrati pa vse občine in izvajalci obvezne javne službe nujno potrebujejo minimalna enotna merila in pogoje za celovit obseg dejavnosti
- Ker se predlog ne dotika meril in pogojev za strokovno kvalificirano izvajanje dejavnosti varstva in zaščite dreves, ki je poleg slabe preglednosti in evidenc bistvena slabost aktualne prakse izvajanja GJS, ki zagotavlja vzdrževanje dreves v naseljih.
- Predlagatelji v obrazložitvi tudi zmotno trdijo, da uveljavitev zakon ne bi povzročila dodatnih stroškov. Ureditev razmer v ravnanju z drevesi v naseljih bo, enako kot celotna komunalna dejavnost, glede na zaostanke in rastoče potrebe, v prihodnosti zahtevala resne vložke v organizacijo in profesionalizacijo dela in občine bodo pri tem potrebovale podporo države, ki jim jo ta nenazadnje tudi dolguje.
Zaradi vsega navedenega lahko ocenimo, da je predlog zakona vse pohvale vreden poskus urejanja razmer na področju ravnanja z drevesi in urejanja javnih površin. Nujno je namreč treba urediti pravni položaj dreves v naseljih (urbano drevo) in dopolniti zakonodajni okvir za izvajanje obvezne občinske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin. Še posebej to velja tudi zato, ker se potrebe po učinkovitem načrtovanju in upravljanju dreves, zelenih površin in javnega odprtega prostora v naseljih pod vplivom podnebnih sprememb in pritiskov urbanizacije hitro in izdatno povečujejo, občine pa brez ustrezne podpore države ne morejo učinkovito in javno finančno vzdržno slediti razvoju potreb in dejavnosti. Zato predlagamo, da pristojna ministra vzameta poslanski predlog zakona kot dobrodošlo spodbudo za povezano ukrepanje in ustrezno celovito zakonsko ureditev materije. Ob tem predlagamo še, da ministrstvi urejanje materije podpreta z ustrezno komunikacijsko kampanjo in široko javno razpravo o tej pomembni vsebini ter ponujamo tudi strokovno pomoč in znanje.
Spoštovana ministra, v upanju, da pristojni ministrstvi razumeta resnost razmer v prostoru in komunalni dejavnosti vaju pozivamo, da prisluhneta stroki in civilni družbi, se javno opredelita glede poslanskega zakona o varstvu in zaščiti dreves v naseljih in obvestita zainteresirano stroko in civilno družbo, kakšni konkretno so načrti za ureditev razmer in kdaj lahko občine in stroka pričakujemo prve ukrepe.
Za boljše razumevanje razmer
V preteklosti se je razvilo upanje, da lahko probleme nestrokovnega ravnanja z drevesi reši Odlok o podobi naselij in krajine (ZureP-2, 2019). Ta sicer omogoča občinam, da si lahko ustvarijo pravno podlago za regulacijo ravnanja z drevesi v zasebni lasti, ni pa za občine obvezen in ne upošteva, da nestrokovno ravnanje z drevesi ni omejeno samo na drevesa v zasebni lasti ter zaenkrat ostaja neizkoriščen.
Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2021 naročilo izdelavo posebnih strokovnih podlag za ureditev pravnega okvira za izvajanje gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin (IPoP, 2021), ministrstvo za naravne vire in prostor pa leta 2024 strokovne podlage za učinkovito upravljanje javnih površin (LUZ, IPoP, PIC, 2025). Oba dokumenta sta bila izdelana v tesnem sodelovanju s predstavniki občin in izvajalcev GJS, ki se že dalj časa strinjajo, da mora država nujno ukrepati in zagotoviti enotne in višje standarde izvajanja GJS, še posebno pa upravljanje dreves v naseljih.
Računsko sodišče je leta 2007 ugotovilo, da imajo v sedmih občinah, ki jih je revidiralo, težave pri izvajanju GJS »urejanje in čiščenje javnih površin« zaradi odsotnosti ustreznih enotnih meril in pogojev, ki bi jih na osnovi zakona o varstvu okolja moral pripraviti pristojni minister že leta 1993 (ZVP, 1993; ZVO-1, 2004). Računsko sodišče sicer ob tem ministra za okolje in prostor ni posebej opomnilo na pravno praznino, saj je revidiralo izvajanje GJS v občinah. Leta 2021 pa je Računsko sodišče v reviziji poslovanja MOP pri ureditvi upravljanja občinske gospodarske javne infrastrukture varstva okolja celo ugotovilo, da »čiščenje javnih površin sodi med gospodarske javne službe, ki ga v reviziji ni obravnavalo, ker se za izvajanje dejavnosti ne uporabljajo objekti in naprave, ki so občinska gospodarska javna infrastruktura.«
K političnemu odzivu je stroka doslej pozivala preko različnih tematskih raziskav, dogodkov in strokovnih podlag, in sicer:
- podrobno predstavile pravni okvir ravnanja z drevesi v naseljih (Mreža za prostor, 2021),
- analizirale sistem upravljanja dreves v okviru analize izvajanja javne službe urejanje in čiščenje javnih površin za potrebe ureditve pravnega okvira (IPoP, 2021),
- predstavile ugotovitve študije virov o koristih zelenih površin in dreves za prilagajanje naselij na podnebne spremembe in študije virov o ekonomskih koristih zelenih površin in dreves v naseljih (Mreža za prostor 2022, Mreža za prostor 2023);
- podale pristojnemu ministru za varstvo narave in urejanje javno Pobudo za zaščito dreves na osnovi ocene ravnanja z drevesi v slovenskih naseljih in rastočega pomena dreves v naseljih v okviru podnebnih sprememb ter mednarodnih priporočil ter oblikovale prostora (Mreža za prostor, 2023);
- analizirale evidence dreves v slovenskih občinah (Mesto dreves, DKAS, 2023)
- predstavile predloge ukrepov za krepitev učinkovitosti načrtovanja in upravljanja zelenih površin in dreves v slovenskih naseljih (LUZ, IPoP, PIC, 2025).
Foto: sq lim na Unsplash
