Gremo na sodišče za prihodnost planeta – pomembno je, da je varstvo okolja tudi v rokah ljudi

V četrtek 24. marca 2022 je kot gost Mreže za prostor in Plan B za Slovenijo, mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj v Ljubljani na Pravni fakulteti predaval ameriški okoljski odvetnik Jan Hasselman iz neprofitne organizacije Earthjustice »Environmental Law & Citizens advocacy«. V izjemno aktualnem in zanimivemu predavanju nas je s pomočjo zgodb o primerih iz svoje dolgoletne prakse ponovno spomnil na to, kako zelo pomembno je, da je varstvo okolja tudi v rokah ljudi. 

Vse odkar so pred petdesetimi leti nastali prvi okoljevarstveni predpisi in smo spoznali presoje vplivov na okolje tudi pri nas, se pritiski človekovega razvoja na okolje vztrajno stopnjujejo, vztrajajo pa tudi napetosti med varstvom in razvojem. Medtem ko smo se tako znašli globoko v podnebni krizi nam praksa kaže, da so vedno znova ljudje, posamezne skupine ljudi in civilnodružbene organizacije tisti, ki ne samo, da opozarjajo na kršenje okoljevarstvenih predpisov ampak se tudi preko sodišč zavzemajo za varstvo okolja in ohranjanje narave ter pogosto uspešno ustavijo oziroma prekinejo škodljiva ravnanja in posege. Ob tem postaja vse bolj očitno, da stanja okolja preprosto ne smemo obravnavati ločeno od drugih družbenih in ekonomskih problemov, denimo od revščine, neenakosti in rasizma, ampak moramo razvojne izzive naslavljati povezano, k čemur nas že petdeset let nagovarja koncept trajnostnega razvoja. 

Ameriški pravni red se v več vsebinah pomembno razlikuje od kontinentalnega, ki temelji na rimskem pravu, čeprav nekatera univerzalna pravila veljajo povsod. Eno takih je, da pravica ni popolna, če ni hkrati zagotovljeno tudi njeno pravno varstvo. Prebivalci ZDA imajo zelo odprt dostop do pravnega varstva, v okviru katerega lahko vsak prebivalec, ki se čuti prizadetega, sproži tožbo zoper povzročitelja. Če s tožbo uspe, stroške njegovega odvetnika poravna posebna zvezna agencija, če pa tožbo izgubi, mu ni treba nositi stroškov nasprotne stranke, kar je značilno za naš sistem. 

Okoljski predpisi pogosto ostajajo na papirju, ker jih država ne uveljavi zares učinkovito in zato lahko pri njihovem uresničevanju pomembno vlogo odigrajo prav prebivalci. Seveda pa morajo zato biti izpolnjeni pogoji, ki v primeru potrebe omogočajo tudi učinkovito pravno varstvo. Pomembno je, da se predpisana okoljevarstvena pravila v praksi uporabljajo, saj se le tako lahko predpisi uveljavijo v skladu z namenom, zaradi katerega so bili sprejeti. Prebivalci s spremljanjem njihove uporabe in z ukrepanjem v prid njihovemu izvrševanju v praksi uveljavljajo namen zakonodajalca.

V nepridobitni organizaciji Earthjustice, kjer je Jan Hasselman eden izmed 180 odvetnikov, zastopajo prebivalce in nevladne organizacije v okoljskih primerih brezplačno. To je, kot razlaga Jan Hasselman, tudi osnovni pogoj za to, da prebivalci lahko aktivno in učinkovito izpolnjujejo svojo nadzorno »watch dog« vlogo.  Z uveljavljanjem pravnega varstva ljudje s pomočjo okoljskih pravnikov krepijo tudi sodno prakso, ki poleg zakonov tvori pravni red v ZDA. Po drugi strani pa je v ZDA tudi kultura doniranja sredstev okoljskim organizacijam tradicionalna in zelo razvita in zato se organizacije kot je Eartjustice financirajo iz donacij. 

Ameriški sistem varstva okolja vključuje, enako kot naš, tudi obveznost presoje vplivov na okolje. Za kakovost presoje je, pravi Jan Hasselman, ključno preprečevanje vpliva investitorja na strokovnjake, ki pripravljajo presojo vplivov na okolje. Ker stroške izdelave presoje nosijo investitorji, je neodvisnost strokovnjakov pod velikim pritiskom. Včasih so prav pomanjkljivosti v presoji vplivov na okolje tiste, ki pomagajo okoljevarstvenim odvetnikom dobit razsodbe o spornih dejavnostih in posegih v prostor. 

Varstvo okolja preko pravnih postopkov je pomembno orodje za krepitev moči, saj argumenti potrjeni v sodnem postopku dobijo dodatno težo in pomen ter povzročijo spremembe, saj imajo tudi pravne učinke na stanje oziroma nameravane ukrepe. Ob tem je vedno zelo pomembno, da so pravne aktivnosti razreševanja posameznega okoljskega problema dobro vpete v širše zagovorniške aktivnosti in čim večji krog zagovornikov. 

Za ilustracijo je Jan Hasselman v Ljubljani predstavil zgodbo o primeru, v katerem so v državi Washington uspeli preprečiti izgradnjo šestih terminalov za premog namenjenih izvozu premoga iz ZDA na Kitajsko. V državi, ki se že dalj časa načrtno poslavlja od premoga, da bi zmanjšala svoj ogljični odtis, so si premogovniška podjetja skušala podaljšati delovanje z izvozom premoga drugam. Za lokalne prebivalce je bilo povsem nesprejemljivo, da bi trgovina, skladiščenje in transport tega okoljsko spornega energenta povzročala zelo velike vplive na njihovo bivalno okolje, rabo prostora, zrak in vodo. Z angažiranjem cele vrste vidnih zagovornikov varstva lokalnega okolja, sistematičnim širjenjem zgodb o negativnih vplivih in sodnim postopkom, ki je oporekal presojo vplivov vsakega posameznega terminala na okolje in zahteval skupno obravnavo vplivov na okolje vseh 6 terminalov v državi, je zagovornikom uspelo preprečiti načrtovani razvoj dejavnosti. Zvezne oblasti so prepoznale spornost načrtovanega razvoja dejavnosti in ustavile namero. V okviru prizadevanj za blaženje podnebnih sprememb je tako zmagalo preprečevanje novih infrastrukturnih projektov, ki bi povečali emisije toplogrednih plinov.

Preberite si tudi intervju z Janom Hasselmanom, ki ga je v okviru njegovega gostovanja v Ljubljani pripravila Kristina Božič za portal Mešanec – prispevamo v skupno.

Foto: Goran Jakovac

Predavanje je potekalo v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close