V prijetno zelenem zavetju Botaničnega vrta je dne 25.8.2020 potekalo »spoznavno« srečanje predstavnikov Mreže za prostor z Mladimi za podnebno pravičnost na temo trajnostnega urejanja prostora in skupnih interesov pri tem. Vodja Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon je na osrednjem vrtnem travniku udeležence prijazno pozdravil in kratko predstavil zgodovino vrta.
Zelene površine so v mestih pomemben dejavnik blaženja podnebnih sprememb in ustvarjanja kvalitete življenja je poudarila Maja Simoneti, ki je uvodoma kratko predstavila urejanje prostora in poudarke, ki jih na to področje organiziranega delovanja družbe prinaša koncept trajnostnega razvoja in aktualni izzivi kot so podnebne in demografske spremembe. Izpostavila je velik pomen vključevanja prebivalcev in organizirane civilne družbe v procese priprave prostorskih načrtov, s katerimi se določijo, medresorsko uskladijo in družbeno verificirajo osnovna pravila urejanja prostora, in tudi v druge faze urejanja prostora, v projektiranje posameznih ureditev, vzdrževanje, rabo in prenovo v katerih je veliko prostora za aktivno sodelovanje in priložnosti za izboljšave po meri uporabnikov. Opozorila je na tesno povezanost med prostorskim načrtovanjem in varstvom okolja, omenila je varovalno načrtovanje kot rešitev, ki povezuje odločanje o rabi in razvoju v prostoru z varstvom okolja in ohranjanjem narave, ki ga hkrati zanimajo uporabna, kulturna, gospodarska in ekološka vrednost prostora. Spodbudila je k zanimanju za urejanje prostora, k poznavanju lokalnih prostorskih načrtov in spremljanju njihove priprave, k posredovanju mnenj, pričakovanj in potreb v postopkih javnih razprav in tudi mimo tega pri vsakodnevnem srečevanju s problemi in izzivi.
Marko Peterlin je urejanje prostora v praksi ilustriral na področju prometa, saj je mobilnost tesno povezana z organizacijo dejavnosti v prostoru, promet pa je že zdaj največji povzročiteljev izpustov toplogrednih plinov pri nas, pričakuje pa se še nadaljnja rast. Predstavil je težave v zvezi s prometom, zlasti v povezavi s suburbanizacijo in družbenimi stroški prometa, ter koncept trajnostne mobilnosti kot odgovor nanje. Njen cilj je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet. Pri tem se izkažejo kot najbolj učinkoviti načini hoja in kolesarjenje na krajše razdalje ter javni potniški promet na daljše. V zaključku je predstavil še parkirno politiko kot učinkovito orodje za spreminjanje potovalnih navad, ki povezuje prometno in prostorsko politiko.
V razpravi je mlade zanimalo, kdo so deležniki v urejanju prostora, s kom se lahko pogovarjajo, kje lahko pridobijo informacije in kako lahko vplivajo na procese. Pravi naslov za to je na lokalni ravni vedno občina, kjer bi morali dobiti vsa pojasnila, na podlagi zahtevka za informacije javnega značaja, koristno se je obrniti na več ljudi hkrati in biti predvsem vztrajen. Javne razprave o osnutkih prostorskih načrtov so mesto za izražanje pripomb, na katere morajo pripravljavci načrta tudi odgovoriti. Za uresničitev predlogov in posameznih pobud pa so včasih dobra podlaga tudi različne občinske strategije, pogosto lahko je učinkovito, če oblikujemo predloge tako, da to občini pomaga uresničiti neke strateške cilje, je priporočila Alenka Korenjak iz prostoRoža. Veliko občine je odprtih za pobude prebivalcev, imajo posebne spletne kanale preko katerih stalno zbirajo pobude prebivalcev in jih tudi skušajo tekoče razreševati.
Nadalje je mlade zanimalo, zakaj več občin ne spodbuja souporabe avtomobilov (angl. carsharing) ter kako funkcionira participativni proračun. Tega zadnja leta tudi pri nas uvaja vedno več občin na prostovoljni osnovi, na podlagi pobud občanov pa se nato izvede veliko koristnih manjših sprememb tudi na področju urejanja prostora.
Osrednje vprašanje drugega dela pogovora je bilo, kaj bi se moralo zgoditi oziroma kako si mladi želijo biti vključeni v procese odločanja, ki vplivajo na podnebne spremembe? Na to vprašanje so se mladi odzvali z različnimi mislimi. Predvsem želijo imeti, če so k razpravi povabljeni, občutek, da jih jemljejo resno in da so upoštevani. Svojega omejenega časa in kapacitet ne morejo vedno namenjati študiju obsežnih in strokovno zahtevnih gradiv, težišče njihovega delovanja je tudi bolj aktivistično. Pri Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu so aktivno sodelovali, tako na razpravah kot s pripombami. Potrebno znanje in informacije iščejo pri strokovnjakih. Če pa na vloženi trud v razpravi in s pripombami ni odziva, to jemlje voljo do sodelovanja.
Srečanje se je zaključilo z ugotovitvijo, da obstaja interes po sodelovanju ter želja, da skupaj nekaj premaknemo predvsem na področju trajnostne mobilnosti. Vidni rezultati, tudi malih korakov, imajo pogosto večji učinek kot prizadevanje za sistemske spremembe, če tam ni napredka.
Civilna družba nima vloge samo naslavljati odločevalce, temveč tudi ljudi »na ulici«, je poudarila ena izmed udeleženk. To pa Mladi za podnebno pravičnost s svojimi akcijami nedvomno počnejo in Mreža za prostor jih lahko pri tem podpira.
Foto: Aloša Petek (PIC) in Marko Peterlin (IPoP)
