S podnebnimi akcijami članice odpirajo in razvijajo teme na področju trajnostnega urejanja prostora, podnebnih sprememb in opolnomočenih skupnosti. Po treh sezonah uspešno izvedenih projektov je bil februarja 2023 odprt zadnji razpis v okviru trenutnega Podnebnega programa Mreže za prostor. Marca so se članice zbrale na Idejnem zajtrku, kjer so prisluhnile idejnim predlogom, o njih razpravljale in na koncu glasovale. Koordinator Mreže za prostor je ob tem sporočil, da bo letos, v zadnjem letu izvajanja aktualnega Podnebnega programa, možno nekaj sredstev programa prerazporediti in s tem omogočiti podporo vsem idejnim predlogom, kar so članice pozdravile.
Društvo Hiša! se je v okviru Podnebne akcije Skupaj gradimo prostor odločila poiskati pilotno mariborsko dvorišče, na katerem bi skupaj z uporabniki dvorišča in strokovnjaki snovali projekt po principih ustvarjanja prostora, participativnega oblikovanja in sonaravne gradnje s ciljem izboljšanja bivalnih pogojev prebivalcev. Spomladi so v okviru Živih dvorišč z javnim razpisom iskala mariborsko dvorišče, kateremu bi skupaj z tamkajšnji prebivalci vdahnili novo življenje. Izbrano je bilo dvorišče Cankarjeve 15. Skozi delavnice so nato v naslednjih mesecih analizirali dvorišče, razmišljali o njegovih potencialih in zbirali predloge za izboljšanje skupnega prostora in na koncu so-oblikovali skupno vizijo. Kot del projekta Skupaj gradimo prostor so izvedli delovno akcijo, na katerem so počistili dvorišče ter zasadili grmovnice in trajnice. Družili so se tudi na sosedskem pikniku.
Za boljšo skrb in upravljanje z mestnimi drevesi potrebujejo občine lastne kvalitetne evidence mestnih dreves. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije je v Podnebni akciji Mesto dreves želelo preveriti, kakšno je stanje na tem področju med slovenskimi občinami. Septembra in oktobra so pozvali občine k sodelovanju v anketi. Anketo je izpolnilo 75 občin. Analiza odgovorov je pokazala, da ima približno tretjina občin vzpostavljeno evidenco dreves, dodatna petina pa jo pripravlja oziroma načrtuje v kratkem. Delovno verzijo analize so predstavili na internem dogodku Mestna drevesa in zelene površine, na katerem so sodelujoči krajinski arhitekti predstavili svoje strokovne izkušnje od načina vključevanja dreves v zgodnje faze prostorskega in urbanističnega načrtovanja, do tehničnih podrobnosti pri izvedbi sajenja dreves v mestnem okolju. Novembra so zaključke analize predstavili tudi na javnem dogodku namenjenemu predstavnikom občin in ostali zainteresirani javnosti, kjer so sodelujoči strokovnjaki (arboristka, krajinska arhitektka ter predstavniki občin in gospodarskih javnih služb) na okrogli mizi predstavili koristnost delujočih evidenc dreves za njihovo delo. Celotno analizo so skupaj naborom priporočil za nadaljnje ukrepanje zbrali v publikaciji Evidenca dreves kot orodje za celovito in povezano upravljanje dreves v urbanem okolju – stanje v slovenskih občinah.
Območje Stolpniške, na severnem robu Savskega naselja, v Ljubljani, je eno redkih večjih še nepozidanih zemljišč blizu središča mesta, ki omogoča gradnjo nove soseske in spremljajoče družbene infrastrukture. Trenutno je v lasti Slovenskega državnega holdinga, prihodnost njegovega razvoja pa ostaja predmet politične volje – ali si na njem lahko obetamo razvoj vključujoče stanovanjske soseske, ali pa se bo razvijalo po meri kapitala. V IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora so zato preko podnebne akcije Vključujoče za soseske solidarnosti zastavil proces participativnega načrtovanja soseske, ki bi nam, ter mestnim in državnim odločevalcem pomagal razumeti potrebe in želje za razvoj omenjenega zemljišča. Na delavnicah so z udeleženci kot najbolj pereča problema izpostavili podnebno in stanovanjsko krizo, zato so v idejnem predlogu ti področji še posebej naslovili. Preko različnih aktivnosti (pogovorov, delavnic, urbanih sprehodov, ipd.) so oblikovali idejno vizijo za razvoj območja. Vizijo so predstavili tudi na okrogli mizi Mesto za vse?, na kateri so razpravljali o prostorskih in stanovanjskih politikah, o njihovih družbenih učinkih in o tem, koliko je načrtovanje mest in stanovanjske preskrbe vključujoče in participativno. Dogodek je pospremila razstava Kaj bomo s Stolpniško?, ki predstavlja vizijo in proces njene priprave (trenutno si jo lahko ogledate v Participativni ljubljanski avtonomni coni – PLAC, ki stoji na obravnavanem zemljišču). IŠSP nadaljuje z aktivnostmi in vse zainteresirane poziva, da se vključijo v Facebook skupino Kaj bomo s Stolpniško? (ali jim piše na mail), da boste na tekočem z dogajanjem.
Jedro novomeške pisarne celovite urbane prenove Urbanka tvorita članici Mreže za prostor društvo Est=Etika in Zavod Zora skupaj z Regijskim NVO centrom DRPD in nekaterimi strokovno podkovanimi posamezniki (dipl. inž. grad. Matjana Urek). V podnebni akciji so se odločili pisarno urbane prenove pripeljati v novomeško krajevno skupnost Bršljin. S projektom so želeli vzpodbuditi prebivalce in obiskovalce krajevne skupnosti k sodelovanju in predlaganju izboljšav (javnega) prostora v skupnosti. Jeseni so na različnih lokacijah v skupnosti zbirali pobude občank in občanov. Za to so uporabili različne participativne metode, od stojnic, kjer so lahko mimoidoči svoja opažanja označili na zemljevidu, z zbiralnikom idej, kamor so lahko ideje oddali anonimno kadarkoli, do možnosti oddaje predlogov po telefonu ali email naslovu. O akciji so bili prebivalci in obiskovalci obveščeni tudi z informativnim letakom v vsak nabiralnik. Zbrali so kar 261 pobud, med njimi se je največ pobud navezalo na izboljšanje zelenih površin in prometne infrastrukture. Analizo prispelih predlogov so predstavili Mestni občini Novo mesto, KS Bršljin in OŠ Bršljin. Decembra so eno izmed pobud izvedli v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto in Komunalo Novo mesto in zasadili sedem sadik javorjev, ki nadaljujejo obstoječi in tvorijo nov drevored pri OŠ Bršljin.
Mariborska kolesarska mreža si je okviru Podnebne akcije zadala nalogo analizirati ključno kolesarsko infrastrukturo v Mariboru. Celovito analizo so pripravili za že prepoznanih 11 kolesarskih koridorjev v skupni dolžini 228 kilometrov, ki skupaj tvorijo hrbtenico mariborskega kolesarskega omrežja. Vse koridorje so prevozili in video dokumentirali. S pomočjo posnetkov so nato identificirali kritične točke. Točke so vnesli na interaktivni zemljevid in vsako točko opremili s slikovnim in video gradivom ter predlaganimi rešitvami v skladu s predpisi. Zemljevid je sestavljen iz več plasti in označuje tudi tipe kolesarskih površin ter z barvno lestvico označuje pomembnost razreševanja kritičnih točk. Izsledki so bili konec leta tudi predstavljeni pristojnim občinskim službam.
Ob tem, ko so se ob preteklih izvedenih Podnebnih akcijah (Mini urbani Miyawaki gozdiček in Revitalizacija Radvanjskega potoka) soočili s problemom dobave majhnih avtohtonih sadik dreves, ki bi bile prilagojene na okolje, se je društvo Organizacija za participatorno družbo odločila za vzpostavitev pilotne mini drevesnice. Na izbranem prostoru so tako skupaj s prostovoljci Iniciative mestni zbor postavili pokrito visoko gredo, jo napolnimi z materialom in vanjo zasadili potaknjence izbranih avtohtonih drevesnih vrst, ki so jih prav tako sami vzgojili. Pilotna vzgoja sadik jim omogoča eksperimentiranje in pridobivanje znanj ter izkušenj vzgajanja sadilnega materiala z različnimi tehnikami. Sadike bodo kasneje lahko uporabili v bodočih akcijah urbanih zasaditev in jih obenem ponudili drugim pobudam, ki razmišljajo o podobnih akcijah v svojih okoljih.
Vse pretekle izvedene Podnebne akcije bodo dobile svoje mesto tudi v prihajajoči publikaciji s katero želimo predstaviti potencial tovrstnih malih projektov in njihovo dodano vrednost v lokalnem okolju in širše na poti prilagajanja na podnebne spremembe.
