Od 17. 11. 2020 veljajo spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so uvedle poročanje o dejavnostih lobiranja tudi za interesne organizacije, med katere sodijo tudi nevladne organizacije. Po novem morajo tudi te Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) poročati o dejavnosti lobiranja za neregistrirane lobiste – do 31. januarja za preteklo leto. Če tega ne storijo, jih lahko komisija kaznuje za prekršek.
Interesne organizacije so sedaj v 13. točki 4. člena zakona opredeljene tako, da med njih sodijo tudi nevladne organizacije. Kot lobiranje je opredeljeno predvsem delovanje lobistov, ki za zainteresirane organizacije izvajajo dejanja nejavnega vplivanja na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, razen če gre za upravne, sodne in podobne postopke. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev – stik je lahko osebni ali pisni. Če postane stik javen – z objavo na strani lobiranca z vsemi podatki in celotno vsebino ter v obliki, kot je bila posredovana lobirancu, dolžnost poročanja odpade. Za lobiranje pa ne gre, ko organizacija sodeluje pri pripravi in sprejemanju prepisov ali drugih dokumentov v javni obravnavi ali, ko pri oblikovanju in pripravljanju predpisov in politik lobiranci sami vabijo k sodelovanju in podajanju predlogov širšo javnost in ciljne skupine. Morebitno nejavno vplivanje na oblikovanje vsebin predloga zakona ali drugega akta v Državnem zboru pa velja za lobiranje, razen če poslano gradivo Državni zbor javno objavi, kar je pravilo. Podrobnejša pojasnila si lahko preberete v pojasnilih Komisije.
Načeloma lobirajo lahko le registrirani lobisti, to so osebe, ki so vpisane v register lobistov, ki ga vodi Komisija. Vendar pa se tisti, ki lobira za interesno organizacijo (npr. NVO), v kateri je zaposlen ali je njen zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik, za ta namen ni dolžan vpisati v register. Je pa neregistrirani lobist (četrti odstavek 58. člena) pa dolžan Komisiji poročati o lobiranju najkasneje do 31. januarja za preteklo leto na posebnem obrazcu – možno je poročanje letno, ali sproti za vsak stik posebej (tretji odstavek 63. člena). Neregistrirani lobist lahko lobira le za svojo interesno organizacijo. Za nevladne organizacije, ki nimajo zaposlenih ta dolžnost poročanja ne velja (četrti odstavek 63. člena).
Komisija izvajanje lobiranja nadzoruje in lobistične stike preverja tudi preko poročil lobirancev, ki morajo kot omenjeno zgoraj o tem tudi poročati. V primeru neprijave lobističnega stika pa lahko Komisija za prekršek kaznuje organizacijo z globo od 400 do 100.000 EUR (drugi odstavek 79. člena).
—
