Javni poziv Vladi Republike Slovenije za uresničitev zavez v koalicijski pogodbi
Nedavni prenos za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč z DUTB-ja na Slovenski državni holding namesto na javne stanovanjske sklade vzbuja skrb, da so predvolilne obljube in koalicijska pogodba že pozabljene. Skrbi še povečujejo medijske objave in izjave finančnega ministra v nedavnih intervjujih – iz teh lahko sklepamo, da je vlada v zadnjih šestih mesecih za zaprtimi vrati pripravila ukrepe, ki temeljijo na vstopu zasebnega kapitala, tudi globalnih nepremičninskih korporacij, v gradnjo “javnih” najemnih stanovanj. To je neskladno s koalicijsko pogodbo in v nasprotju z mnenjem širše stroke.
Na pobudo in v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo smo zato v okviru Mreže za prostor, ki združuje nevladne organizacije za trajnostno in vključujoče urejanja prostora, pripravili javni poziv, s katerim želimo opozoriti na zaveze v zvezi s stanovanjsko politiko, zapisane v koalicijski pogodbi.
Za uresničitev koalicijskih zavez
Predvolilne obljube koalicijskih strank in koalicijska pogodba napovedujejo zagon gradnje in prenove javnih najemnih stanovanj. Določajo ambiciozne cilje: zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Zahtevamo, da se stanovanjska politika takoj začrta v skladu s koalicijsko pogodbo.
Za prenos javnih zemljišč na stanovanjske sklade
Koalicijska pogodba napoveduje neodplačni prenos za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč z DUTB-ja neposredno na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ta zemljišča bi omogočila gradnjo skoraj 3.000 novih javnih najemnih stanovanj, kar je več kot šestina števila napovedanih 20.000. Finančna dostopnost zemljišč je ena od večjih težav Sklada, zato zahtevamo brezpogojno uresničitev te napovedi.
Za javno sistemsko financiranje stanovanjskega programa
Trg “rešuje” stanovanjsko problematiko že več kot tri desetletja; rezultat je do skrajnosti zaostrena stanovanjska problematika, kjer je dostop do stanovanj odvisen izključno od premoženja, ne pa od dejanskih potreb ljudi. Zahtevamo, da vlada vzpostavi stabilne vire javnega sistemskega financiranja, ki ne temeljijo na kapitalu globalnih nepremičninskih korporacij in niso podvrženi tržnim nihanjem. To ne bo uresničljivo brez uvedbe progresivnega nepremičninskega davka, ki naj deluje kot odvračalni ukrep proti praznim stanovanjem in kopičenju bogastva na račun družbene blaginje. Javno naj ostane javno.
Za krepitev že vzpostavljenih stanovanjskih skladov
Solidarni stanovanjski program lahko uresniči samo na stanovanjskih skladih temelječi sistem, ki predstavlja edini preostali bazen izkušenj, kadrov in struktur na področju javne stanovanjske gradnje. S sredstvi, kadri in strokovno pomočjo je treba krepiti obstoječi sistem, ne pa vzpostavljati vzporednih obvodov, ki ne bi bili zavezani javni in transparentni stanovanjski politiki.
Za bolj kakovostno bivalno okolje
Nova javna neprofitna najemna stanovanja morajo biti vzor pri zasnovi in izvedbi sodobnih stanovanj, sosesk in javnega prostora. Vplivajo ne samo na bivalni standard gospodinjstev, ampak na način poselitve, urejanja prometa, energetske varčnosti in socialne integriranosti celotne države. Zato je ključno, da se smiselno umeščajo v prostor ter snujejo strokovno in transparentno, z javnimi urbanističnimi in arhitekturnimi natečaji. Izjemnega pomena je tudi kontinuirano stanovanjsko raziskovanje – premisleki o tipologijah stavb, tlorisnih zasnovah, velikosti najemnih stanovanj ter sodobnih, skupnostno naravnanih modelih bivanja in kakovosti grajenega in odprtega stanovanjskega okolja.
Proti zasebnim nepremičninskim skladom
Izkušnje Švedske, Nemčije in Irske, kjer so javna socialna najemna stanovanja prevzele globalne nepremičninske korporacije, so katastrofalne. Dolgoletni najemniki danes zaradi povišanja najemnin novih lastnikov ostajajo brez domov. Zato nasprotujemo prepuščanju javne stanovanjske gradnje zasebnim nepremičninskim korporacijam ali prepletanju z njimi. Njihov edini motiv je profit in ne uresničevanje osnovne človekove pravice dostopa do stanovanja.
Proti nadaljnji financializaciji stanovanjske preskrbe
Eksistenčna dobrina, kot je stanovanje, ne sme biti poblagovljena. Kakovostna in dostopna stanovanjska preskrba je lahko utemeljena zgolj na družbeni solidarnosti. Nujno potrebno je ustaviti vdor tržne in špekulativne logike v stanovanjsko preskrbo. Neprofitna najemnina in pravica do stanovanja naj postaneta temeljni izhodišči trajnostne stanovanjske politike.
PODPISNIKI:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
ZAPS – Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
IPoP – Inštitut za politike prostora
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
ŽVA – Skupina ženske v arhitekturi
Prostorož – urbanistični studio
Odprte hiše Slovenije
AFRONT zavod za prostorsko inovativnost
Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Organizacija za participatorno družbo
Trajekt – Zavod za prostorsko kulturo
Društvo Prostor
Društvo Trajna
Zavod ZORA
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Hiša! društvo za ljudi in prostore
Društvo Maja Farol
Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru
DUO – Društvo za urbano okolje
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Mladi za podnebno pravičnost
—
