Na spletnem portalu e-demokracija je bil od 21.3. do 4.4.2017 za javno razpravo objavljen tretji osnutek Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona z osnutkom Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in razvrščanju objektov glede na zahtevnost in Pravilnikom o projektni dokumentaciji ter Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Javna razprava je bila vsekakor prekratka za relevanten odziv, saj gre za obsežno zakonsko materijo, pri pregledu pa je potrebno najprej narediti primerjavo med prejšnjo in sedanjo verzijo, kar je težko, ker je mnogo vsebin zelo predrugačenih. Je pa potrebno poudariti, da so bile v procesu priprave tega zakona vendarle tri javne razprave, kar je redkost.
Tudi v tretjem osnutku se ohranja ureditev nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora ter pravna sredstva zoper uredbo o DPN, uredbo o izboru najustreznejše variante, odlok o celovitem dovoljenju, odlok o OPN, odlok o OPPN in odlok o urejanju podobe naselij in krajine, zoper katere je možen upravni spor, to je tožba pred Upravnim sodiščem na podlagi Zakona o upravnem sporu.
Žal pa predvideni sistem ravnanja z nelegalnimi gradnjami po našem mnenju v precejšnji meri ruši sicer dobro zastavljene rešitve zakona. Nedvomno je pozdraviti in podpreti namero Ministrstva za okolje in prostor, ki poleg kvalitetnega poglavja o okrepljenem inšpekcijskem nadzoru, v obrazložitvi predlaga tudi finančno in kadrovsko okrepitev inšpekcijske službe. V kolikor bi se ukrepi glede nelegalnih gradenj zadržali na tem ukrepu, bi to pomenilo jasno sporočilo državljanom, da ima država namen odločno ukrepati zoper nespoštovanje zakonov pri gradnji objektov. Vendar pa gre v smeri nasprotnega učinka poglavje legalizacije v prehodnih določbah (109. do 116. člen) ter redna ureditev permanentne legalizacije skozi institut dovoljenj za objekte daljšega obstoja (51. člen) in začasnega dovoljenja v posebnih primerih (52. člen). Taka ureditev sporoča državljanom, da se nelegalna gradnja splača, ker bo slej ko prej legalizirana oziroma za posameznika problem nespoštovanja predpisov do neke zadovoljive mere omogočajo že vgrajeni mehanizmi sprotne legalizacije nelegalne gradnje. S tem se v celoti zmanjša tudi pomen okrepitve inšpekcijskega dela na tem segmentu, saj je to v temelju namenjeno ukrepanju zoper nezakonita ravnanja. S tako ureditvijo permanentne legalizacije pa postaja meja med zakonitim in »zakonitim« nevidna. Ruši temeljno ustavno načelo enakosti državljanov in institucionalizira nespoštovanje zakonov. Namesto ukrepov zajezitve nesprejemljive kulture nelegalnih gradenj, predlagani zakon pomeni njeno uzakonitev, ki je transformirana v finančno priložnost države, saj permanentna legalizacija predstavlja nov finančni vir. Prostor je vrednota, ki je v Sloveniji zelo omejena in je tako sistemsko ukrepanje v smislu nepovratnih posledic, ki se na taki podlagi zgodijo v prostoru, zelo kratkovidno.
V aprilu je bil paket posredovan na Vlado RS, ki je na svoji seji 18. maja 2017 sprejela Gradbeni zakon in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, na seji 25. maja 2017 pa tudi Zakona o urejanju prostora. Vsi so že objavljeni med gradivi Državnega zbora RS.