Mreža za prostor je v letu 2012 vložila dve zakonodajni pobudi na področju prostorskega načrtovanja – ena za boljše vključevanje javnosti v postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN), druga pa za ureditev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju urejanja prostora. Omenjeni pobudi sta bili podprti z javno razpravo in s preučitvijo stanja v Sloveniji, vendar na njih s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor zaenkrat ni bilo uradnega odziva.
Prva zakonodajna pobuda z dne 31.5.2012 je namenjena boljšemu vključevanju javnosti, saj je odsotnost učinkovitega in zgodnjega sodelovanja javnosti v postopkih sprejemanja OPN pereč in aktualen problem v Sloveniji. Sedanji postopek sprejemanja OPN, kot ga predvideva Zakon o prostorskem načrtovanju, namreč ne spoštuje načel in standardov Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija (Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah) predvideva zgodnje in sprotno obveščanje javnosti, zgodnjo in polno participacijo javnosti v vseh fazah postopka, ter vzpostavitev ustreznih možnosti dostopa do pravnega varstva zoper sprejete prostorske akte. V tej smeri je Mreža za prostor podala zakonodajno pobudo za spremembe in dopolnitve Zakona o prostorskem načrtovanju, ki vključuje zgodnejše obveščanje javnosti z objavo sklepa o začetku načrtovanja, pripravo procesnega načrta sodelovanja z javnostjo, omogoča vsebinsko sodelovanje javnosti tudi v zgodnji fazi postopka ter podaljšuje roke za javno razgrnitev in razpravo. Po predlogu Mreže za prostor bi komentarji skupin posameznikov (civilnih iniciativ ali lokalnih pobud), ki na področju urejanja prostora predstavljajo artikuliran glas javnosti, morali imeti večji pomen kot mnenja posameznikov, zaradi česar bi morali biti takšni predlogi in pripombe v postopku obravnavani resneje in bolj poglobljeno. Za usmerjanje družbe po poti trajnostnega razvoja je nujno potrebno delovanje demokratičnega sistema s poudarjeno vlogo aktivne participacije državljanov.Participacija namreč vodi k boljšim družbenim izbiram.
Druga zakonodajna pobuda je namenjena ureditvi statusa nevladne organizacije, ki deluje na področju urejanja prostora v javnem interesu. Pobuda je bila podana 21.9.2012 iz razloga slabih možnosti vključevanja strokovne javnosti v postopke priprave OPN. Večkrat spregledano dejstvo je, da je prostorsko načrtovanje prva in najbolj pomembna faza, na podlagi katere nastanejo vplivi na okolje. Status delovanja NVO v javnem interesu je v Sloveniji trenutno možno pridobiti na področju varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1), po Zakonu o ohranjanju narave, ter po Zakonu o društvih. Te statuse lahko NVO s področja urejanja prostora sicer pridobijo že sedaj (v praksi se to še ni zgodilo), vendar pri tem ne gre za sistemsko rešitev, ki bi NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora prinašala posebne pravice z njihovega področja delovanja. Mreža za prostor si namreč prizadeva, da bi omenjeni status prinašal NVO poseben položaj – to je pravico do kvalificirane obravnave v primeru sodelovanja v konkretnem postopku sprejemanja OPN in pravico dostopa do pravnih sredstev brez izkazovanja pravnega interesa. Dostop do pravnih sredstev je namreč izredno zamejen zaradi ozke razlage Ustavnega sodišča RS o tem, kdo ima izkazan pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti OPN. Ob predpostavki izčrpanosti vseh obstoječih pravnih sredstev zoper konkretne pravne akte, povezane s prostorskim načrtovanjem, je namreč v praksi pravno varstvo za strokovne NVO povsem zamejeno.
Teja Baloh, PIC
2 comments
Comments are closed.