Pod tem naslovom je dne 11.3.2014 potekala v Domžalah konferenca, ki sta jo organizirala Skupnost občin Slovenije in Mreža za prostor za predstavnike lokalnih skupnosti in stanovanjskih skladov. Saša Galonja, vodja sektorja za graditev in stanovanja pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, je najprej predstavil proces priprave osnutka novega Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP), ki naj bi nadomestil starega, kateremu je veljavnost potekla že 2009. Po lanski javni obravnavi osnutka novega NSP, ki je je bil že drugi osnutek v javni obravnavi po letu 2010, na ministrstvu nastaja dopolnjen osnutek, ki v veliki meri upošteva podane predloge in pripombe, ki jih je ministrstvo prejelo v javni obravnavi in v okviru posvetovanja z različnimi deležniki. NSP ima podlago v Stanovanjskem zakonu, vendar ta ne opredeljuje dovolj določno, kakšna na j bi bila narava tega dokumenta, bolj strateško ali bolj operativno naravnana. Ker se stanovanjska politika realizira na ravni občin, je Galonja poudaril, da je njihova vloga pri tem zelo pomembna, vendar pa se občine doslej niso dovolj intenzivno vključevale v proces priprave NSP, razen po svojih stanovanjskih skladih, kjer še obstajajo.
NSP, ki želi biti dejansko uporaben strateški in operativni dokument za usmerjanje stanovanjske politike cilja na uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, lažjo dostopnost do stanovanj, kakovost in funkcionalnost stanovanj in večjo stanovanjsko mobilnost. V okvir teh ciljev, glede katerih je doseženo soglasje, pa sodijo naslednja prednostna področja:
– povečanje deleža najemnih stanovanj (razen Romunije imamo v EU najnižji delež najemnih stanovanj);
– aktivacija obstoječega in nezasedenega stavbnega fonda;
– večja dostopnost do stanovanj za ranljive skupine prebivalstva (predvsem mladi);
– prenova stanovanjskega fonda (70% stanovanj je starejših od 30 let, elementi amortizirani, mnogi so nefunkcionalni – funkcionalna prenova, energetska prenova);
– gradnja novih stanovanj, kjer je potreba po njih največja (za preprečevanje odliva prebivalstva z določenega območja), pri čemer je primarna usmeritev v najem in prilagajanje bivanja življenjskim možnostim.
Za dosego navedenih ciljev, predvsem pa povečanje deleža najemnih stanovanj bo potrebna sprememba zakonodaje glede neprofitne najemnine in uvedbo stanovanjskega dodatka. Sedaj določena neprofitna najemnina javnim subjektov, ki stanovanja oddajajo, ne omogoča pokrivanja stroškov. Neprofitna najemnina mora biti določena tako, da pokriva stroške, le dobičkov ne omogoča. Pri tem je potrebno socialno šibkejšim omogočiti stanovanjski dodatek k plačilu najemnine. NSP predvideva tudi vzpostavitev posebne javne službe, ki bo posrednik za najem stanovanj, kar bi omogočilo boljše varstvo in zmanjšanje tveganja oddaje stanovanj za lastnike. V NSP se predvideva tudi energetska prenova stavb, predelava individualnih stanovanjskih hiš v dvostanovanjske objekte, prenova stanovanjskih sosesk.
Predstavljeni cilji, predvsem glede povečanja deleža najemnih stanovanj, spremembe neprofitne najemnine, prenove stanovanjskih sosesk, s ciljem spreminjanja življenjskega stila v dobrobit trajnostnega razvoja družbe in zmanjševanja vplivov na podnebne spremembe so bili tudi cilji in predlogi Mreže za prostor pri oblikovanju NSP, ki so zadovoljivo zajeti v predstavljenem okviru.
V nadaljevanju je Dušan Gorenčič, predsednik Združenja stanovanjskih skladov pri GZS predstavil zamisli glede prihodnosti neprofitnega najema. Povedal je, da je trenutno potreba po 8.300 neprofitnih stanovanjih, ki ni zadovoljena. Za njihovo zagotovitev ni finančnih virov, glavni problem pa predstavlja dejstvo, da najemnina ne pokriva stroškov vzdrževanja nepremičnine. Slabo socialno stanje v državi poglablja problem, saj je neplačevanje najemnin naraslo, veliko obremenitev javnih najemodajalcev pa predstavlja subsidiarna odgovornost lastnika nepremičnine za plačilo tekočih stroškov.
V drugem delu posveta je potekala predstavitev Mreža za prostor in naših aktivnosti na temo stanovanjske politike. Po splošni predstavitvi mreže, ki jo je podal koordinator mreže Marko Peterlin (IPoP), je Senka Vrbica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC) pomen zgodnjega vključevanja javnosti in nevladnih organizacij na lokalni ravni pri strateškem načrtovanju in odločanju o razvoju in urejanju prostora v občini. Dober strateški načrt vključevanja javnosti pri takem odločanju je ključnega pomena za doseganje sprejemljivih in legitimnih odločitev, pri čemer mora biti sodelovanje z obeh strani odgovorno. Marko Peterlin je nato predstavil okvir stanovanjske politike v državi ter izpostavil aktivnosti, ki jih lahko v tem okviru izvajajo nevladne organizacije, predvsem spodbujanje javne razprave in spodbujanje organizacije stanovanjskih kooperativ kot alternativne oblike zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj. Blaž Habjan je predstavil model organizacije stanovanjske kooperative po vzoru Švice, kjer se na ta način zagotavlja že 20% stanovanjskih potreb. Bodoči zainteresirani uporabniki v okviru tega modela ustanovijo zadrugo, ki jo sami upravljajo, hkrati pa so najemniki stanovanj v stavbi, katere lastnica je zadruga. Več o tem modelu je mogoče prebrati na spletni strani zavoda Tovarna.
V živahni razpravi so bili izpostavljeni predvsem naslednji problemi:
– pričakuje se, da bo stanovanjski dodatek boljši kot subvencija, vendar le, če bo tudi način odločanja drugačen, tako, da bo tudi občina lahko stranka;
– obstaja velik problem neplačevanja najemnine in tekočih stroškov, ki do izselitve najemnika odpadejo na občino, tudi po izselitvi pa najemniška družina ostaja problem občine, ki ga rešuje večinoma z bivalnimi enotami, po katerih je velika potreba;
– dodatno breme za lastnika neprofitnega stanovanja predstavlja dejstvo, da CSD nakaže subvencijo za najemnino najemniku, ta pa je ne plača lastniku;
– neprofitna najemnina občini povzroča škodo in najemnina po obstoječi metodologiji še pada, kar s skupaj z bremeni iz subsidiarne odgovornosti predstavlja porabo tudi vse sredstev, ki so namenjena investicijam;
– država ne pozna fonda najemnih prostorov, saj se evidenca o tem ne vodi več;
– nujno je povečati varnost lastnikov pri oddajanju stanovanj, saj je 95% najemov sklenjenih zgolj za eno leto, kar pa tudi najemnikom ni privlačno reševanje problema bivanja; posredništvo, kot je bilo predstalvjeno pa že na nek način funkcionira v študentskih domovih;
– kooperative so dober način reševanja stanovanjskih potreb, za ta model bib ili lahko zainteresirani sedanji kandidati na listi B za neprofitna stanovanja.