December 2023

 

Uvodnik 

Ajda Cafun, Umanotera

Onesnaževalna elita nas pelje v okoljski zlom

V zadnjih letih je bilo objavljenih mnogo študij, ki razkrivajo povezavo med velikimi premoženjskimi neenakostmi in podnebno krizo ter razgaljajo t.i. onesnaževalno elito – globalni razred največjih lastnikov kapitala, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo, predvsem pa investicijami, vodijo v podnebni in širši okoljski zlom.

Zgovoren je podatek, izhajajoč iz študije The Carbon Inequality Era (2020) organizacije Oxfam in Stockholmskega okoljskega inštituta, ki pravi, da bi samo najpremožnejših 10 % prebivalstva ob njihovi trenutni ravni emisij že do leta 2035 porabilo ves ogljični proračun, ki nam globalno še ostaja na razpolago za omejitev dviga globalne povprečne temperature na 1,5 °C [1]. Najbrž najodmevnejša do sedaj pa je nedavno objavljena študija Climate Equality: A planet for the 99 %, ki sta jo pripravili prej omenjeni organizaciji. Ta vnovič potrjuje že znan podatek, da je bilo 10 % najpremožnejših, ki si lastijo kar 76 % svetovnega neto premoženja, v letu 2019 odgovornih za približno polovico vseh izpustov ter dodatno razkriva, da je zgornji odstotek najpremožnejših (77 milijonov ljudi) v tem istem letu sam proizvedel toliko izpustov (16 %) kot spodnji dve tretjini globalnega prebivalstva skupaj (5 milijard ljudi) [2].

Kakšna pa je slika v Sloveniji? Kot posledica politik privatizacije, varčevalnih ukrepov in regresivnih davčnih reform, ki so ena za drugo razbremenjevale kapital, dohodke iz kapitala in ljudi z najvišjimi dohodki (Bajukova reforma iz leta 2006 je denimo med drugim odpravila integralno obdavčitev neto premoženja), in s tem povezanega krčenja javnih storitev, smo tudi v Sloveniji priča krepitvi premoženjskih neenakosti. Po podatkih Svetovnega poročila o neenakosti 2022 si je v letu 2021 zgornjih 10 odstotkov najpremožnejših prebivalcev lastilo 57,2 %, spodnja polovica pa zgolj 5,8 % skupnega neto premoženja, kar seveda pomeni tudi znatne ogljične neenakosti. Po oceni za leto 2019 je imel v povprečju nekdo iz skupine najpremožnejših 10 % prebivalcev Slovenije 5-krat višji (30 ton CO2), iz zgornjega 1 % pa kar 15-krat višji (91 ton CO2) ogljični odtis kot nekdo iz spodnje spodnje polovice po neto premoženju [3].

A bistveno je razumeti, od kod šokantno visoke ravni izpustov onesnaževalne elite sploh izvirajo. Pomemben delež teh sicer predstavlja potrošnja luksuznih dobrin, kot so (super)jahte, dvorci, zasebno letenje …, glavnina pa izhaja iz njihovih kapitalskih investicij (v delnice korporacij, nepremičnine itd.) [2,4]. Gre torej za velike lastnike kapitala, ki jih pri odločitvah vodi profitni motiv oziroma pričakovani donosi, ti pa so v fosilni, vojaški, oglaševalski in drugih okoljsko ter družbeno škodljivih dejavnostih zelo visoki. Ker ima torej omenjeni razred kapitalistov pri ohranjanju obstoječega stanja močan finančni interes, ga, kot ugotavlja tudi Oxfamova študija, s svojo veliko ekonomsko in politično močjo (neposredno kot politični odločevalci, prek močnih lobističnih zastopnikov, večjih medijev, katerih lastniki so …) tudi brani, s čimer seveda zavira resnično zeleno preobrazbo družbe.

Sklenemo lahko, da brez močnega posega v delovanje razreda onesnaževalne elite podnebne in širše okoljske krize ni mogoče rešiti. Zato so vse glasnejši pozivi k prerazporeditvi bogastva prek progresivne davčne politike, ki bi imela tri učinke – zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, zmanjševanje materialnih neenakosti ter zagotovitev sredstev za financiranje pravičnega zelenega prehoda. To so pomembni ukrepi, a treba je pogledati onkraj njih. Takšna reforma namreč ne bi odpravila notranjih kontradikcij obstoječega sistema proizvodnje in potrošnje, ki temelji na profitnem motivu in brezmejni akumulaciji kapitala oz. rasti, kar na planetu z omejenimi viri in zmogljivostmi vodi v okoljski zlom. Kot drugo pa se v kontekstu obstoječih razmerij moči v družbi niti ne zdi realna, saj ni v interesu gospodarskih in političnih centrov moči, kamor zelo jasno spada tudi onesnaževalna elita. Družbene spremembe, ki jih potrebujemo, lahko pridejo le iz množičnega angažmaja ljudi in z idejo po demokratizaciji odločanja v vseh sferah življenja.

 

[1] The Carbon Inequality Era | SEI

[2] Climate Equality: A planet for the 99% – Oxfam Policy & Practice

[3] Več kot pol premoženja Slovenije v lasti desetine najbogatejših (finance.si)

[4] Global carbon inequality over 1990–2019 | Nature Sustainability

 

 

Aktualno v okviru mrež

Letno srečanje članic mreže Plan B za Slovenijo

6. decembra 2023 je potekalo letno srečanje članskih organizacij mreže Plan B za Slovenijo. Zbor je potekal v dvorani Dijaškega doma Tabor v Ljubljani. Udeležence sta pozdravili Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, koordinatorske organizacije mreže, in Martina Pernuš, koordinatorka mreže. Vodje delovnih skupin mreže so predstavile delo in dosežke leta 2023, mag. Senka Šifkovič, vodja delovne skupine za financiranje okoljskih nevladnih organizacij, pa je predstavila poročilo o izvajanju strategije mreže. V delavniškem delu so udeleženci v treh skupinah razmišljali o strategiji mreže – o njeni viziji, poslanstvu in ciljih. Več >>>

Uredba o obnovi narave v ciljni ravnini po potrditvi s strani odbora ENVI
29. novembra 2023 so člani odbora za okolje Evropskega parlamenta prepričljivo (53:28) podprli Uredbo o obnovi narave, ki je bila izpogajana na nedavnem trialogu. Predlog uredbe je zdaj samo še en korak oddaljen od sprejetja na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Več >>>

Kriza je ena, ukrepati moramo povezano

14. novembra 2023 je v Slovenskem etnografskem muzeju potekalo šesto Podnebno izobraževanje Podnebnega programa Mreže za prostor. Namenjeno je bilo osvetlitvi povezav med podnebno in biodiverzitetno krizo. Prepletenost porekla in poglabljanja obeh kriz so osvetlili okoljska pravnica mag. Senka Šifkovič (IPoP), biologinja dr. Urška Koce (DOPPS), biolog in ekolog Rudi Kraševec (Društvo Dinaricum) in krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti (IPoP), ki je povezovala vsebine in vodila izvajanje. Več >>>

Prilagajanje na podnebne spremembe bi bilo treba vključiti v Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije 2050
Poleg sprejema Podnebnega zakona in prenove Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, kar je že v teku, bi bilo potrebno prenoviti Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije 2050 in vanjo vključiti tudi strategijo prilagajanja, ki jo bo treba pripraviti. V luči tega so organizacije mreže Plan B za Slovenijo podale pobudo Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter članom delovne skupine vlade za Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt in Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije 2050. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic 

 

Podnebne politike 

[Focus] Postopki izdajanja dovoljenj za učinkovito pospeševanje sončne in vetrne energije: deset ključnih korakov
Pridobivanje energije iz obnovljivih virov je potrebno pospešiti, vendar pa je to treba doseči na družbeno in okoljsko trajnosten način, ki bo EU omogočil pravičen prehod in kjer je vsak ukrep pretehtan glede na okoljsko škodo, ki jo lahko povzroči. S tem namenom je okoljska mrežna organizacija Climate Action Network Europe pripravila pregled in konkretne napotke za hitrejše in pravičnejše izdajanje dovoljenj za uspešen evropski prehod na obnovljive vire energije. Več >>> 

[Focus] Ogljikove bombe ter kako jih lahko zakonodaja o dolžni skrbnosti podjetij pomaga onesposobiti
Novo poročilo, ki ga je v prvem tednu novembra objavila široka koalicija organizacij civilne družbe pod vodstvom CAN Europe in Friends of the Earth Europe, razkriva, da vsaj 107 od 425 največjih svetovnih projektov pridobivanja fosilnih goriv izvajajo podjetja s sedežem v EU ali podjetja, ki so financirana s strani velikih evropskih bank. Gre za velikane, kot so OMV, Total Energies, Shell ali RWE. Več >>>

[Umanotera] Javna sredstva za pravični zeleni prehod so podvržena pritiskom, a bolj potrebna kot kadarkoli prej
Na mednarodni konferenci v organizaciji Umanotere z naslovom “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU” so strokovnjaki in strokovnjakinje razpravljali o tem, kako v kontekstu močnih pritiskov na javne finance zagotoviti zadostna sredstva za zeleni prehod ter hkrati zmanjšati naraščajoče družbene neenakosti. Predlogi so segali od izjem za zelene naložbe v fiskalnih pravilih EU do progresivne obdavčitve najpremožnejših in dobičkov ter bolj zelenega proračunskega načrtovanja obstoječih virov. Več >>>

[Umanotera] Gradiva konference “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU”

Umanotera je 16. novembra 2023 organizirala konferenco “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU”, kjer so strokovnjaki in strokovnjakinje razpravljali o tem, kako v kontekstu močnih pritiskov na javne finance zagotoviti zadostna sredstva za zeleni prehod ter hkrati zmanjšati naraščajoče družbene neenakosti. Več >>>

[Umanotera] Slovenija na lestvici boja proti podnebnim spremembam vztraja na (neambicioznem) 41. mestu
Objavljena je bila nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2023 (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 63. državah (in v EU kot celoti), ki so skupaj odgovorne za več kot 90 % izpustov TGP na globalni ravni. Rezultati niso najbolj spodbudni – tako kot pretekla leta tudi v letošnjem letu prva tri mesta na lestvici ostajajo prazna – nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji Pariškega sporazuma (v skladu z omejitvijo globalnega segrevanja na 1.5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo). Pri pripravi letošnjega indeksa je pri ocenjevanju nacionalnih politik ponovno sodelovala tudi Umanotera. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[KTPP] Odziv na aktualno dogajanje v središču Ljubljane v času prometne konice

V zadnjih tednih središče Ljubljane v času prometne konice redno zaznamujejo stoječe kolone avtobusov. V KTPP opozarjajo mesto in državo, da je v času gradbenih del, ki bodo potekala še kar nekaj časa, javni potniški promet lahko rešitev za bolj tekoč promet v mestu.

Nasprotno ga trenutna ureditev spravlja v podrejen položaj in onemogoča njegovo ustrezno delovanje. Javni prevoz je prostorsko bistveno bolj učinkovit od avtomobilskega prometa. Po rumenih oziroma ločenih pasovih je mogoče z avtobusi v eni uri prepeljati od 4000 do 8000 potnikov, medtem ko jih lahko po pasu za avtomobilski promet v normalnih okoliščinah prepeljemo zgolj med 600 in 1600. Več >>>

[Focus] Vsak kilometer šteje: izračunaj stroške avtomobila in izberi bolj trajnostno pot
Promet je najbolj problematičen sektor z vidika izpustov toplogrednih plinov in vpliva na podnebne spremembe. Zato so v okoljski organizaciji Focus, ki je koordinator gibanja Evropski podnebni pakt v Sloveniji, začeli z ozaveščevalno akcijo, s katero želijo spodbuditi k premisleku o naših vsakodnevnih potovalnih navadah. Posameznike v čim večjem številu vabijo, da si s spletnim kalkulatorjem izračunajo stroške lastništva in rabe avtomobila ter količino izpustov CO2, ki jih s svojim avtomobilom povzročijo na letni ravni. Več >>>

[IPoP] Zbirka spletnih seminarjev o različnih vidikih trajnostne mobilnosti za organizacije in podjetja
V okviru projekta SmartMOVE so na IPoP v mesecu oktobru in novembru 2023 skupaj s projektnimi partnerji izvedli cikel spletnih izobraževanj o različnih plateh trajnostne mobilnosti. Nabor strokovnjakov s področja je na zanimiv in vključujoč način ter z video prikazi primerov predstavil ključne teme in možnosti, ki jih imajo delodajalci, oziroma organizacije ter zaposleni, da bi pripomogli k bolj trajnostni mobilnosti zaposlenih in s tem dosegli ugodne učinke ne le za samo organizacijo, temveč tudi širše – za skupnost in okolje. Več >>>

[IPoP] Pametne rešitve za trajnostno mobilnost: zbirka kratkih izobraževalno-dokumentarnih videov
V okviru projekta SmartMOVE – pametne rešitve za trajnostno mobilnost so na IPoP v sodelovanju s partnerji projekta pripravili zbirko kratkih izobraževalno-dokumentarnih videov o trajnostni mobilnosti. V videih so predstavljena orodja, kot na primer mobilnostni načrt, certifikat trajnostne mobilnosti, pilotna izvedba prilagodljivih skupinskih prevozov, pa tudi dobre prakse mobilnosti v podjetjih IKEA Slovenija ter Sibo d.o.o. Več >>>

[MKM] Analiza meritev PM2,5: Kakšen zrak dihajo kolesarji v Mariboru?
V okviru projekta Klima moje soseske, ki ga izvaja Mariborska kolesarska mreža v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije, EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija ter Mestno občino Maribor, so med 9. in 13. oktobrom 2023 izvedli enotedensko kampanjo monitoringa zunanjega zraka z namenom ovrednotenja vpliva prometnih konic na koncentracije PM2,5 v središču mesta Maribor. Kratka enotedenska analiza obremenjenosti zraka s PM2,5 v mestu Maribor je pokazala na relativno dobro kakovost zraka. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Inovativne metode pri varstvu velike uharice
V zadnjih letih so pri DOPPS naredili velike korake v smeri razumevanja vpliva energetske infrastrukture na biodiverziteto v Sloveniji. Izkazalo se je, da je ena od bolj prizadetih vrst s strani daljnovodov v Sloveniji naša največja vrsta sove – velika uharica (Bubo bubo). Več >>>

[SDPVN] Izbran je netopir leta 2024–2025

Organizacija BatLife Europe je v evropskem glasovanju vseh držav partneric izglasovala, da bo v prihodnjih dveh letih več naravovarstvenih in ozaveščevalnih aktivnosti namenjenih navadnemu netopirju (Myotis myotis). Več >>>

 

Varstvo okolja

[CIPRA] Senzobiografski sprehodi in poglobljeni intervjuji za usklajen razvoj Jelovice

V okviru projekta JeloviZA, katerega glavni cilj je omogočiti participativno pripravo Modela upravljanja Jelovice ter z obnovo gozda, opolnomočenjem in izobraževanjem prispevati k večji podnebni odpornosti Jelovice, so v Cipri izvedli senzobiografski sprehod in poglobljene intervjuje s pomočjo katerih so pri izdelavi Modela upravljanja območja Jelovice želeli na participativen način vključiti čim večje število in raznolikost deležnikov v prostoru. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] Mikroplastika v kozmetiki
Ne le, da mikroplastika nastaja z razpadom večjih kosov plastike na drobne kose – včasih jo namenoma proizvajamo in dodajamo izdelkom. Od rabe v kozmetiki in osebni negi (kot eksfoliant, emulgator ali poceni polnilo) do športnih igrišč in abrazivnega brušenja (peskanje, a ne s peskom). Imamo bolj trajnostne alternative, vseeno pa je očitno kozmetični lobi izredno močan, saj imajo nekateri zakonodajni ukrepi tudi po 12 let prehodne dobe. Morda dobimo še nekaj dodatnih omejitev preko sprememb evropske zakonodaje, ki se tiče pnevmatik in plastičnih peletov. Oba dokumenta sta namreč trenutno v ponovni obravnavi. Po drugi strani pa je Evropska komisija opustila načrte za preprečevanje nenamernih izpustov mikroplastike, ki prevladujejo, saj jim je zmanjkalo časa. Več >>>

[EBM] Nujno potrebujemo vaše izkušnje s terena
Ekologi brez meja raziskujejo, kako SUP direktiva deluje v praksi, zato vas vabijo k izpolnjevanju ankete o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo. Izkušnje so ključno pri raziskavi trenutnega stanja. Več >>>

[EBM] Analiza ravnanja z odpadki na mariborskih prireditvah odprla mnogo priložnosti za izboljšave

22. novembra je v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov potekal posvet Ekologov brez meja na temo prireditev z manj odpadki, na katerem so predstavili analizo ravnanja z odpadki na mariborskih prireditvah in smernice za organizatorje. Pridružili so se jim nekateri organizatorji slovenskih zero waste prireditev – Maraton treh src, Mestna promenada Brežice, (Z)mešani festival in Art kamp. Več >>>

[Morigenos] Uspešno izveden posvet o problematiki mikroplastike
Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je 14. novembra 2023 s sodelovanjem Sveta za varovanje okolja (SVO) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in društva Morigenos ­– slovenskega društva za morske sesalce potekal Posvet o mikroplastiki. Posvet sta vodila doc. dr. Tilen Genov in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, oba člana SVO SAZU. Stališča Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je predstavil državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, g. Uroš Vajgl, pozdravne besede pa je prispeval akad. prof. dr. Branko Stanovnik s SAZU. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Kmetijstvo bo moralo hitreje zmanjševati svoj vpliv na podnebne spremembe in se prilagajati nanje
Delovna skupina mreže Plan B za Slovenijo za ekološko kmetijstvo in samooskrbo (v kateri je aktivna tudi Umanotera) se je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije konec oktobra z novinarji srečala na novinarskem zajtrku, na katerem so bile predstavljene rešitve za podnebno in okoljsko vzdržno pridelavo hrane ter izhodišča za drugačno komuniciranje te teme. Kmetijstvo je namreč, kot so pokazale tudi nedavne katastrofe neurij in poplav, izredno občutljivo na že nastale učinke podnebnih sprememb. Hkrati pa so emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva v Sloveniji še vedno znatne – v letu 2021 so predstavljale 11,3 % vseh emisij. Več >>>

 

Okolje in zdravje

[IZO] Nadgrajena različica kalkulatorja ekološkega odtisa

Inštitut za zdravje in okolje z velikim zadovoljstvom oznanja nadgradnjo slovenskega kalkulatorja ekološkega odtisa in lansiranje njegove nove romunske različice. Ta korak, ki so ga opravili v sodelovanju z organizacijo Global Footprint Network, predstavlja pomemben del njihovih prizadevanj za spodbujanje trajnostnega razvoja in okoljske zavesti, še posebej v času globalnih okoljskih izzivov. Več >>>

[IZO] Pot do čistejšega zraka: Evropa pred ključnimi pogajanji
Po uspešnem glasovanju v Evropskem parlamentu, ki je potekalo 13. septembra 2023, Slovenija skupaj z ostalimi članicami Evropske unije vstopa v novo poglavje v boju za boljšo kakovost zraka in podporo strožjih standardov o kakovosti zraka. Več >>>

[IZO] COP28: zgodovinski poudarek na zdravju v središču podnebnih razprav
Svetovni posvet o podnebnih ukrepih (COP28) letos med 30. novembrom in 12. decembrom poteka v Dubaju. Med 1. In 5. decembrom je bil na posvetu prisoten tudi Inštitut za zdravje in okolje. Letošnji COP je, kljub mnogim protislovjem, ki so povezana z lokacijo in organizatorji dogodka, zgodovinski. 3. december je bil namreč prvič v zgodovini tematsko posvečen zdravju. Več >>>

 

Urejanje prostora

[DKAS] Predstavitev projekta Mesto dreves in pogovor v Hiši arhitekture

Skupaj s predstavniki občin, izvajalci javnih služb, zbornico komunalnega gospodarstva, arboristi, projektanti in drugimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in upravljanjem dreves v urbanem okolju, so na dogodku govorili o vidikih ravnanja z drevesi in razvoju dobre prakse. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] [Konferenca Mestni turizem]: Avtentičnost in zadovoljstvo lokalne skupnosti ključna za uspeh

V četrtek, 9. novembra 2023, je v Kranju potekala mednarodna konferenca Mestni turizem: Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih, ki so jo soorganizirali Ministrstvo za naravne vire in prostor, IPoP in Skupnost občin Slovenije. Na konferenci so se tako skupaj s tujimi in domačimi predavatelji spraševali, kako zagotoviti, da razvoj turizma v mestih ne bo imel negativnih posledic na življenje lokalne skupnosti, kot so dvig življenjskih stroškov, pretirana gneča ali gentrifikacija, ter kako vključiti prebivalce, zagotoviti pozitivni vpliv na lokalno ekonomijo in obenem ohranjati naravne in kulturne vrednote. Več >>>

[IŠSP] Mesto za vse?

5. decembra 2023 je okrogla miza Mesto za vse? napolnila Vurnikovo predavalnico Fakultete za arhitekturo. Udeleženci so se z gosti pogovarjali o prostorskih in stanovanjskih politikah, o njihovih družbenih učinkih in o tem, koliko je načrtovanje mest in stanovanjske preskrbe vključujoče in participativno. Več >>>

 

Drugo

[Focus] Pred Dnevom brez nakupov: Podjetja morajo prevzeti svoj del odgovornosti za kršenje človekovih pravic v dobavnih verigah
V sodelovanju s Pravično trgovino Slovenija so analizirali poročanje slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic. Analiza, v katero je bilo vključenih 15 podjetij, je ponovno pokazala, da prostovoljne zaveze niso učinkovite in da potrebujemo zavezujočo zakonodajo na tem področju. Potrošniki potrebujemo verodostojne informacije ter transparentnost podjetij o vplivih vrednostnih verig na spoštovanje človekovih pravic ter okolja. Več >>>

[Humanitas] Podelitev nagrade naj učiteljicam globalnega učenja 2023
Žirija, v kateri so sodelovali Rene Suša, raziskovalec na kanadski univerzi University of British Columbia ter dolgoletni sodelavec Društva Humanitas, Pika J. Gramc, pedagoška svetovalka za družboslovje na Zavodu za šolstvo ter članica Humanitasovega Kluba učiteljic in učiteljev globalnega učenja in Max Zimani, direktor platforme SLOGA, je med prijavljenimi za naj učiteljico globalnega učenja 2023 izbrala: Loreno Štemberger z Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran za prejem 1. nagrade, Jernejo Seibert z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana za prejem 2. nagrade in Mojco Janžekovič z Osnovne šole Toma Brejca Kamnik za prejem 3. nagrade. Več >>>

[PIC] Odbor Združenih narodov proti mučenju Sloveniji podal končna priporočila
Odbor ZN proti mučenju je letos obravnaval četrto periodično poročilo Slovenije. V luči tega so na PIC in Mirovnem inštitutu predložili senčno poročilo, v katerem so se osredotočili na položaj tujcev, prosilcev za azil in položaj izbrisanih v Sloveniji. Senčno poročilo je dostopno tukaj. Odbor je nato 22. novembra Sloveniji podal zaključna priporočila. Med drugim se je opredelil tudi do 10.a in 10.b člena Zakona o tujcih. Podrobneje predstavljamo nekatera priporočila. Več >>>

[Humanitas, Umanotera] Nekoč je bil dom – knjiga zgodb o podnebnih migracijah

Gre za 17 zgodb iz vseh delov sveta, od oddaljenega Čila, Kolumbije in Bolivije do Mjanmara in Filipinov, od Ugande, Irana in Palestine pa vse do Španije, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Knjiga je plod sodelovanja udeležencev in udeleženk projekta »Onkraj zgodb«, v katerem so izpostavljene povezave med podnebno krizo in selitvami ljudi. Več >>>

[Humanitas, Umanotera] Podnebne migracije: Selitve, ki jih piše podnebna kriza
“Podnebne spremembe so problem, migracije niso. Problem pa je njihovo upravljanje,” je na že 8. nacionalni konferenci globalnega učenja izpostavila glavna govorka dr. Sarah Walker. Na konferenci, ki sta jo v okviru projekta Onkraj zgodb (Beyond the tales) organizirala društvo Humanitas in Umanotera, je bila predstavljena tudi knjižica Nekoč je bil dom. V njej so zbrane zgodbe oseb, ki so se soočile s selitvijo zaradi podnebnih sprememb, ali pa se s tem trenutno soočajo. Več >>>

[Humanitas, Umanotera] Mednarodni trening o podnebnih migracijah

V novembru je bil v okviru projekta Onkraj zgodb v Mariboru izveden mednarodni trening, na katerem so se udeleženci iz Španije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije podrobneje spoznavali s tematiko podnebnih migracij ter integrirali znanja, pridobljena tekom predhodnega spletnega usposabljanja. Usposabljanje v živo je bilo namenjeno tudi mreženju ter spoznavanju dobrih trajnostnih praks, ki so se dotikale dane teme. Več >>>

[Humanitas, Umanotera] O podnebnih spremembah in migracijah v Ugandi, Boliviji in Palestini
V okviru projekta Onkraj zgodb so pridruženi partnerji pripravili videe, v katerih skozi svoje oči predstavljajo podnebne spremembe in migracije v Ugandi, Boliviji in Palestini. Več >>>

[Focus] Nagrada Evropska družbena inovacija 2023 projektu za reševanje energetske revščine, ki ga je koordiniral Focus
Evropska komisija je podelila nagrado za družbeno inovacijo leta 2023 (European Social Innovation Award 2023). Med tremi zmagovalci je konzorcij projekta EmpowerMed, ki ga je koordiniral Focus. Nagrado je projekt prejel zaradi vzpostavitve t. i. skupnostnih srečanj kot inovativnega, prožnega in učinkovitega orodja za obravnavo različnih oblik in ravni energetske revščine. Nagrado je v imenu konzorcija prevzela Mònica Guiteras Blaya iz organizacije Engineers without borders (Inženirji brez meja), ki je partner projekta EmpowerMed in vodilni partner pri vzpostavitvi skupnostnih srečanj o energetski revščini. Več >>>

[Focus] Materiali mednarodne poletne šole politične ekologije 2023
Na spletni strani poletne šole so objavljeni posnetki in predstavitve dogodka. Več >>> 

 

 

Mednarodne novice

Poročilo Podnebna enakost: Planet za 99 %

Svet se sooča s krizama podnebnega zloma in ogromnih neenakosti. Najbogatejši ljudje, korporacije in države uničujejo svet s svojimi ogromnimi emisijami ogljika. Istočasno največje posledice podnebnih sprememb občutijo ljudje, ki živijo v revščini, marginalizirane skupine in  države globalnega juga. Posledice podnebnega zloma se kažejo po celem svetu, le najbogatejši ljudje in države pa imajo dovolj premoženja, moči in vpliva, da se zaščitijo. A s to močjo pride tudi velika odgovornost. Več >>>

Evropski finančni tokovi vzpodbujajo podnebno krizo

Raziskava ActionAid razkriva, da se pozivi Evropske unije za naslavljanje škodljivih finančnih tokov, ki škodujejo podnebju, ne ujemajo z njihovim lastnim trudom v finančni industriji. Pokazalo se je, da fosilna in kmetijska industrija na globalnem jugu prejemajo štirikrat več sredstev od evropskih bank, kot jih prejemajo vlade za financiranje zelenega prehoda. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

Do 15. 12. 2023 [IPoP] Mesta >> mestom #4: Razpis za dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja

Na IPoP pripravljajo nov, že četrti, katalog dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta >> mestom. Občine, javna podjetja in regionalne razvojne agencije vabijo k prijavi inovativnih praks in novih rešitev, s katerimi naslavljajo izzive v svojem lokalnem okolju. Prakse naj naslavljajo aktualne tematike, naj bodo relevantne za druge slovenske občine ter uresničljive v drugih okoljih. Več >>>

Do 16. 1. 2024 [IPoP, CIPRA] Povabilo za občine in prostorske načrtovalce: Usposabljanje Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti!

Po uspešnem sodelovanju v usposabljanju z Občino Domžale, Občino Ribnica in Mestno občino Slovenj Gradec z izbranimi načrtovalci program Aktivno v šolo in zdravo mesto vabi nove tri občine in prostorske načrtovalce, da se skupaj prijavijo za sodelovanje v drugem ciklu usposabljanja Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti! V procesu usposabljanja bodo udeleženci preko spletnih seminarjev in praktičnih nalog osvojili znanje za organizacijo in vodenje procesa izdelave lokalnega načrta hodljivosti ter dobro ozavestili pomen hoje za zdravje in druge vidike hoji prijaznega načrtovanja odprtega prostora. Več >>>

 

—

Foto: Nina Plevnik