Podnebni novičnik  – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor

Julij 2021

 

Uvodnik 

Aljoša Petek, PIC – Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja: Vsi na referendum 11.7.!

Precejšen del današnje družbe je žrtev socialnih omrežij ter ‘instant’ kulture in medijev. Soočeni smo z neprestanim uničevanjem naše pozornosti, kratkoročnega spomina, ter predvsem – zbranosti, koncentracije. Menim, da je zelo dober primer tega, kako posplošena in plitka družba postajamo, tudi medijsko poročanje o spremembah zakona o vodah, ter pogovori med ljudmi na to temo. Debate in prispevki postajajo razgreti, ob tem pa vse bolj pogosto opažam, da je strokovnost in preverjanje dejstev le sekundarnega ali terciarnega pomena. Niso več bistvena dejstva, ljudem je vse bolj pomembno mnenje nekoga drugega, kar me spominja na težave, s katerimi se sooča npr. ameriška družba (‘fake news’ ‘alternative facts’). Ne boste verjeli, koliko različnih interpretacij sprememb Zakona o vodah sem že slišal, ob tem pa verjetno veste, kakšno zgodbo predstavlja predlagatelj zakona – Vlada in Andrej Vizjak. Zato dajmo na hitro razčistiti nekaj dejstev.

Zakon se spreminja v treh členih, od katerih so za veliko večino vodne stroke in aktivno civilno družbo kritične spremembe 37. in 14. člena Zakona o vodah.

V 14. členu je predlagan izbris 6. odstavka, ki trenutno omogoča vladi, da izjemoma zoža priobalni pas, na katerem sicer velja splošna prepoved gradenj in posegov, na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj naselij. To lahko stori pod zelo strogimi (šestimi) pogoji, večina gradenj je na priobalnem pasu nemogoča. Od leta 2008 do danes je bilo teh izjem oz. ožanj priobalnega pasa le 18, vse pa so bile namenjene minornim posegom v prostor. Nobena nova tovarna ali nevarna gradnja ni bila zgrajena na podlagi veljavnega Zakona, kar smo dosledno preverili in kar lahko ugotovite, po sicer zapletenem prebiranju gradiva, tudi sami.

Na prvi pogled deluje, da je izbris izjeme pozitiven. A temu žal v povezavi s spremembami 37. člena ni tako. Po predlaganem bi ostali brez izjeme, ki jo pri manj pomembnih posegih odobri vlada, obenem pa omogočili nov nabor zasebnih gradenj na priobalnih in vodnih zemljiščih – ob rekah, jezerih, presihajočih jezerih in morju. Govorimo o tem, da bi lahko na priobalnih in vodnih zemljiščih gradili do sedaj prepovedane objekte v javni rabi po 6. točki 1. odstavka Gradbenega zakona – trgovine, gostilne, restavracije, hotele, parkirišča, pokopališča, ceste, železnice, pa tudi bencinske servise. Prav tako spremembe zakona omogočajo gradnjo enostavnih objektov, ki jih določa Priloga I Uredbe o razvrščanju objektov – gre za desetine novih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot so majhne garaže, skladišča, cisterne, rezervoarji, bungalovi ob vodi ter na vodi, 40m2 veliki reklamni panoji, ter tudi ograje. Ti objekti bi lahko bili grajeni, zaradi črtanja 6. odstavka 14. člena, tudi izven naselij – v naravnih okoljih, ki niso zavarovana.

Naravoslovna stroka pravi, da navedeni objekti ogrožajo kakovost površinskih voda, posledično podzemnih voda in torej naše pitne vode. Ob tem uničujemo protipoplavno varnost in vodne ekosisteme, ter zaradi zasebnih gradenj, med katerimi so npr. hotel in ograja, omejujemo prost dostop do voda.

Že veste kje boste v nedeljo 11.7.? Ali pa v torek 6., sredo 7. ali četrtek 8. julija, datumih predčasnega glasovanja? Sam bom na volišču oddal glas proti spremembam Zakona o vodah. Zato, ker se z zgoraj navedenim ne strinjam in ker sem kot pravnik odločno proti sprejemanju zakonodaje na neustaven in nezakonit način (deležni smo bili krajše javne razprave ter skrajšanega zakonodajnega postopka pod pretvezo ‘manj pomembnih sprememb’). Absolutno nasprotujem popolnemu neupoštevanju stroke ter civilne družbe pri tako pomembni temi, kot je voda in navkljub aktivnemu opozarjanju vse od februarja 2021 – zakon je bil sprejet konec letošnjega marca. Vabim vas, da po lastni presoji uveljavite svojo pravico do sooblikovanja naše prihodnosti in glasujete na referendumu. Žal moramo zaradi dodatnih nedemokratičnih omejitev doseči kvorum – približno 340.000 ljudi mora glasovati proti spremembam, da te ne obveljajo. Zato nihče ne pretirava, ko reče, da res vsak glas šteje.

Se vidimo v nedeljo!

 

Več informacij: https://zapitnovodo.si/

 

Aktualno v okviru mrež

Na referendum: PROTI noveli Zakona o vodah, ZA trajnostno urejanje prostora

V nedeljo 11. julija bomo prebivalci Slovenije na referendumu odločali o sprejemljivosti novih določil Zakona o vodah glede gradnje na vodah, obalnih in priobalnih zemljiščih. Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah dovoljuje možnost graditve enostavnih objektov in objektov v javni rabi na teh zemljiščih, ob pogoju pridobitve vodnega soglasja. Če hočemo trajnostno urejati prostor in si želimo ohraniti naravne posebnosti in razvojne prednosti naše države zase in bodoče rodove, tega ne bi smeli dovoliti. Zakaj? Več >>>

Nov program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe skrčil sredstva za NVO za 70 %

Vlada je dne 24. 6. 2021 sprejela nov Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023, s katerim je bil razveljavljen prejšnji odlok za to obdobje, sprejet 5. 3. 2020. Zneske, namenjene podpori nevladnim organizacijam in civilni družbi do leta 2023 je novi odlok skrčil za dobrih 70 %  – za leta 2021, 2022 in 2023 iz 2,4 na 0,7 mio EUR. Do leta 2023 se bodo tako financirali le projekti, ki že potekajo, ni pa predvidenih sredstev za nove razpise. Več >>>

Aarhuška konvencija in podnebje v času predsedovanja – vabilo na posvet 7. 9. 2021

V kontekstu predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije bomo na posvetu razpravljali o aktualni problematiki uveljavljanja Aarhuške konvencije v povezavi z varstvom človekovih pravic, novim Podnebnim zakonom EU in siceršnjimi podnebnimi prizadevanji. Prispevki mednarodnih in domačih strokovnjakov in razprava z njimi bo usmerjena na potrebo in možnosti za resnično in učinkovito angažiranje civilne družbe, ki je pomemben zaveznik oblikovanja okoljskih politik, tako na ravni EU kot tudi v nacionalnem okviru. Več >>>

Kako trajnostna mobilnost prispeva k trajnostnemu urejanju prostora?

Na četrtem seminarju o trajnostnem urejanju prostora Mreže za prostor smo z Markom Peterlinom iz IPoP spoznavali pojem trajnostne mobilnosti ter njeno soodvisnost od urejanja prostora. Povedel nas je čez razloge, zaradi katerih je trajnostna mobilnost pomemben del trajnostnega razvoja, predstavil, kako je potekal razvoj tega področja doma in po svetu ter kakšno je stanje danes. Spoznali smo ukrepe prometne politike, ki omogočajo in spodbujajo razvoj trajnostne mobilnosti, podkrepljene s primeri iz prakse. Več >>>

Prebivalci imajo številne možnosti sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo njihovo življenjsko okolje

Na webinarju za zagovorništvo Mreže za prostor nam je Senka Šifkovič Vrbica (IPoP) predstavila pomen vključevanja javnosti pri okoljskih in prostorskih odločitvah. Izvedeli smo več o Aarhuški konvenciji ter o tem, kje lahko spremljamo javne razprave na predpise in dokumente in kako se lahko nanje odzivamo. Več >>>

 

Aktualno v okviru mrež

Podnebne politike 

[Umanotera] Vlado postavljamo pred izziv: 10 zelenih testov v času predsedovanja Slovenije Svetu EU

Slovenija že drugič v svoji 30-letni zgodovini predseduje Svetu EU. Vodstvo Slovenije se pričakuje na več področjih, še posebej pomembno in zahtevno pa bo na področju okolja. Več >>>

[Focus] Pravična preobrazba: vodenje pravičnih prehodov za vključujočo, trajnostno in odporno družbo

S prispevkom, ki je plod dela znotraj mreže CAN Europe, želimo nadgraditi razpravo v slovenskem prostoru ter dodati bolj celosten pogled na dojemanje pravičnosti, pravičnega prehoda ter pravične transformacije. Dokument predstavlja vizijo pravične preobrazbe ter vključuje deset načel, na katerih temelji vizija pravične družbene preobrazbe. Več >>>

[Focus] Trenutna verzija dolgoročne podnebne strategije je nesprejemljiva z več vidikov

Okoljske nevladne organizacije smo na seji odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor 17. junija 2021 opozorile na pomanjkljivosti in kritične točke v predlogu resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije, s katero naj bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Več >>>

[Umanotera] Kako zelen je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost?

V Umanoteri smo skupaj s kolegi iz Pravno-informacijskega centra NVO in Mreže za prostor v torek, 18. maja 2021, pripravili webinar, v katerem smo spregovorili o Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je Slovenija konec aprila oddala v Bruselj. Na webinarju smo opozorili na to, da Slovenija ni ustrezno ovrednotila prispevka načrta k blaženju podnebnih sprememb; posebej pa smo se posvetili napovedanim spremembam v Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o urejanju prostora in Gradbenem zakonu. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[CIPRA] Počakaj na bus: Potovati enostavneje in mirneje

Prednosti in izzivi uporabe javnega potniškega prometa skozi oči lokalnih prebivalcev občin Bled, Radovljica, Jesenice, Naklo, Tržič in mestne občine Kranj. Več >>>

[IPoP] Solkanska Šolska ulica septembra samo za šolarje

IPoP je k sodelovanju povabil občine, ki so želele z novim šolskim letom preizkusiti šolsko ulico – ukrep za izboljšanje varnosti in udobnosti šolske poti. Ukrep prinaša novost, in sicer omejevanje motornega prometa v času jutranje konice (npr. eno uro pred začetkom pouka) in lahko tudi v času popoldanske konice na cesti v neposredni okolici šole. S svojo prijavo nas je prepričala Mestna občina Nova Gorica, s katero bomo sodelovali pri uvajanju šolske ulice v Solkanu pred tamkajšnjo osnovno šolo. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[Humanitas] 17.junij – svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše

Obnova sušnih zemljišč ni pomembna le za živalski in rastlinski svet, temveč zelene površine človeku prinašajo tudi ekonomsko stabilnost, ustvarjajo delovna mesta, povečujejo dohodek in stabilnost s preskrbo hrane. Prav tako pa obnova sušnih zemljišč upočasnjuje podnebne spremembe in višanje temperatur. Sušenje zemljišč na sušnih in polsušnih območjih povzroča predvsem človek s prekomernim izkoriščanjem in neprimerno rabo zemljišč. Več >>>

[Humanitas] 8. junij: svetovni dan oceanov

Oceani so tako kot deževni pragozd pljuča našega planeta, oskrbujejo nas z večino kisika, ki ga vnašamo v telo. Letošnja osrednja tema dne se imenuje »Ocean: življenje in preživetje«. Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov, predvsem plastičnih, v svetovnih morjih velika grožnja morskemu ekosistemu, s tem pa tudi ljudem. Več >>>

 

Varstvo okolja

[DKAS, IPoP] Stališče o noveli Zakona o vodah / zakaj glasovati proti

Prebivalke in prebivalci  Slovenije bomo na referendumu dne 11.7.2021 odločali o sprejetju ali zavrnitvi novele Zakona o vodah (Državni zbor je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ZV-1G sprejel 30. 3. 2021). V razpravi o spremembah zakona je bilo izpostavljenih več kot dovolj argumentov o negativnem vplivu te novele na varovanje pitne vode, vodne in obvodne ekosisteme in poplavna območja; premalo pozornosti pa je bilo doslej posvečene vplivu, ki ga bodo z novelo Zakona o vodi omogočene gradnje lahko imele na rabo in podobo naše krajine in identiteto slovenskega prostora ter nenazadnje na našo prihodnost. Več >>>

[Ekologi brez meja] Zakaj moramo biti tokrat proti?

Načeloma spremembe podpiramo, ker ponavadi pomenijo korak naprej, na boljše. Te dni smo v situaciji, ko temu ni tako. S sprejetjem novega Zakona o vodah ne bomo le obstali na mestu, naredili bomo številne korake nazaj. Od tam pa je pot skorajda neprehodna, saj jo bodo ovirale že postavljene bencinske črpalke, hoteli in oglasni panoji. Če si tega ne želite, vas vabimo, da 11. 7. in na predčasnem glasovanju obkrožite PROTI. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Vodno bogastvo Slovenije (kviz)

Ali veš katero je največje slovensko jezero in koliko meri? Ali veš v kakšnem ekološkem stanju so naša vodna telesa ter kakšno vlogo imajo pri tem priobalna zemljišča? Vse to in še več lahko izveš v kvizu, ki smo ga pripravili v luči prihajajočega referenduma! Če še niste prepričani, kako glasovati, boste razloge za to, da na glasovnici obkrožite “proti”, našli na spodnji povezavi. Več >>>

 [Umanotera] Pomemben datum se bliža …

Iskrena hvala vsem, ki ste že do zdaj referendumsko kampanjo podprli s prostovoljnim delom, donacijami, podpisi. Posredujemo še nekaj načinov, kako lahko pomagate. Več >>>

[PIC] Zaključek projekta Zagovorniki okolja 

Z mesecem majem so zaključili projekt Zagovorniki okolja – Za podnebje, ki sta ga sofinancirala Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Izvajalci projekta na PIC ocenjujemo da smo, na podlagi rezultatov več vprašalnikov in doseženih kazalnikov, prikazanih v končnem evalvacijskem poročilu, uspešno izvedli zastavljeni projekt. Več >>>

[PIC] ZVO-2: odvzem pravic civilni družbi in izenačevanje investitorjev s strokovnimi institucijami s področja varstva okolja 

Predlog novega Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-2) je bil v javni razpravo od 31. decembra 2020 do 11. februarja 2021.Verzija predloga ZVO-2, ki je bila posredovana javnosti v dajanje pripomb in predlogov, ni vključevala obrazložitve členov ali razlogov ter argumentov za spreminjanje zakona. Temu primerno je bilo sodelovanje v javni razpravi za civilno družbo bistveno oteženo; na poziv več nevladnih organizacij, se je rok za oddajo pripomb in predlogov podaljšal za 10 dni več od običajnega 30-dnevnega roka. Kljub pozivom istih NVO k objavi obrazložitve k spremembam zakona, pa te niso bile objavljene ob podaljšanju roka in niso objavljene na nobenem spletnem mestu tudi v trenutku nastanka tega prispevka. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Boj državljanov za naravo na Slovaškem in Madžarskem

»To območje bi moralo biti nedotakljivo in bi moralo ostati prostor dreves, grmičevja in divjih gosi. Z vidika mestnega proračuna, prihodek in drugi majhni razvojni projekti, ki jih ponuja gradbeni investitor, niso dovolj pomembni v primerjavi z izgubo naravnih vrednot.« Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Sortirne analize odpadkov pod drobnogledom

Minili sta dobri dve leti odkar so sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov postale obvezne za vse občine. Enkrat letno morajo izvesti pregled, kaj konča v črnih zabojnikih, torej kaj so tisti najbolj zahtevni komunalni odpadki in katere bi lahko bolje ločevali. Več >>>

[Ekologi brez meja] Koliko umazanega morja bo še preteklo, preden bo Slovenija uveljavila ukrepe proti onesnaževanju s plastiko za enkratno uporabo?

S 3. julijem po vsej Evropski uniji začnejo veljati prepovedi izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. To velja tudi za države, kot je Slovenija, kjer prenosa v naš pravni red še nismo izvedli. Avtomatsko bo veljala prepoved prodaje (“dajanje na trg”) določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, praktično pa šele od odprodaje obstoječih zalog naprej. 3. julij je v resnici rok za prenos celotne direktive, a v Sloveniji smo čakali do konca. Več >>>

[Ekologi brez meja] Gorenjci so res zagreti! Na poti do zero waste 7 novih občin

Na območju Gorenjske smo v prvih mesecih tega leta v okviru programa Zero waste Slovenija pričeli s postopki pridruževanja nacionalni mreži zero waste v kar sedmih občinah. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Podnebni meni z Ano Žontar Kristanc – kako se prehranjevati na podnebju prijazen način? [VIDEO RECEPT]

V sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) smo pripravili prvi video recept, v katerem Ana pripravi veganske polnjene paprike v paradižnikovi omaki. Priprava je preprosta, zato nimamo izgovorov, da se je ne bi lotili, pa še nekaj dobrega naredimo za okolje in za vse nas. Tradicionalna slovenska jed je v rastlinski preobleki še posebej primerna v poletnem času, ko je paprik v izobilju – sezonska hrana je poleg tega tudi najbolj zdrava, sveža in okusnejša, pa še na sosednji ekološki kmetiji jo lahko kupimo. Z vidika podnebja in našega zdravja pa je zelo pomembno, da je hrana, ki jo pripravljamo tudi rastlinskega izvora. Več >>>

[CTRP Kranj] Razvoj slovenskega ekološkega kmetijstva – ključno področje za doseganje ciljev zelene in zdrave Slovenije 2030 (okrogla miza) – POSNETEK

Ali bo oblikovanja ukrepov strateškega načrta SKP 2023 – 2027 in ANEK 2 dovolj uspešno, da zadostno podpre razvoj ekološkega kmetijstva in s tem reševanje kritičnih izzivov varstva okolja in podnebnih sprememb, razvoja podeželja, zdravja potrošnikov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji? Posnetek okrogle mize je na voljo na povezavi >>>

[ZEK DPBK] Jeste solato iz trgovine ali si jo pridelate sami oz. kupite pri kmetu?

  1. ekopraznik v Novem mestu je uspel. Kmetje sem med seboj nismo videli nekaj časa, zato smo se imeli veliko za pogovoriti. Bilo je tudi nekaj obiskovalcev in povprečna prodaja kakovostnih ekoloških pridelkov in izdelkov. Več >>>

[Focus] Čas je za pravičnejši sistem, tudi prehranski (1. del)

V čertek, 10. junija se je v okviru že 12. Festivala migrantskega filma odvil zanimiv pogovor z naslovom Človeški obrazi podnebnih sprememb: vplivi podnebnih sprememb na migracije, ki smo ga organizirali skupaj s Platformo SLOGA.  Beseda ni tekla le o podnebnih migrantih, ampak zaobjela celotno sliko netrajnosti, nepravičnosti in neustreznosti obstoječih sistemov. Več >>>

[Focus] Čas je za pravičnejši sistem, tudi prehranski (2. del)

V torek, 15. junija se je v okviru že 12. Festivala migrantskega filma po projekciji dokumentarnih filmov Ukradene ribe in Naš teritorij odvil še pogovor »Zloraba naravnih dobrin in migrantskih delavk in delavcev«. Dogodek smo organizirali skupaj s Slovensko filnatropijo. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] Idrijska Mestna dnevna soba v drugih slovenskih občinah

V torek, 8. junija, je v Idriji potekalo uvodno srečanje Pobude za prenos dobre prakse, ki bo v naslednjih 18 mesecih omogočila šestim slovenskim občinam, da spoznajo idrijsko dobro prakso in jo s prilagoditvami prenesejo tudi v svoje lokalno okolje. Več >>>

[IPoP] Kakšno vrednost je ustvarjala Avtonomna tovarna Rog?

V poročilu, manjši študiji, ki so jo pripravili raziskovalci iz Manchestrske metropolitanske univerze je analizirana zgodovina Avtonomne tovarne Rog s poudarkom na zadnjem obdobju delovanja Avtonomnega Roga. Poročilo predstavlja kakšno vrednost je Rog ustvarjal, za koga je ustvarjal to vrednost in kaj so bili razlogi za propad Avtonomnega Roga. Več >>>

 

Drugo

[IZO] Svetovni dan ekološkega dolga letos ponovno bolj zgodaj – 29. julija

Pozitivni vplivi pandemije na zmanjšanje porabe virov so bili kratkotrajni, kar poudarja nujnost stremljenja h gospodarskemu okrevanju, ki bo upoštevalo omejena sredstva našega planeta. Več >>>

[Sončni grič] Kaj so trajnostne skupnosti in zakaj njim posvečamo dan?

Da bi bila “(nes)pamet”, mora biti tudi pamet — prav slednja je naše gonilo pri organizaciji Evropskega dneva trajnostnih skupnosti. Navkljub nespameti, nevednosti in celo norosti, ki smo jim priča v svetu (oz. ravno zavoljo njih!), skupine, ki kličejo po zdravi pameti (mi jim raje rečemo skupnosti), rastejo kot gobe po dežju. Več >>>

[Umanotera] »Potencial za koriščenje sončne energije v Sloveniji imamo, čas je, da ga tudi izkoristimo.«

Sončne elektrarne imajo v Sloveniji ogromen potencial. Niso samo cenovno ugodna tehnologija za postavitev na strehah enodružinskih hiš, ampak jih vse pogosteje vzpostavljajo tudi stanovanjske skupnosti. Na virtualni strokovni ekskurziji in spremljajočem strokovnem posvetu lahko spoznate, katere so ekonomske in okoljske koristi sončnih elektrarn, kakšne dobre prakse na tem področju v Sloveniji že obstajajo in kateri so prvi koraki do vzpostavitve lastne sončne elektrarne. Več >>>

[PIC] Hitri podnebni test

Ko sprejemate odločitve, premislite, kakšen vpliv bodo imele na podnebne spremembe. Na podlagi vprašalnika lahko ovrednotite, kakšen okvirni vpliv bo imel določen ukrep ali poseg v prostor na podnebne spremembe. Več >>>

[Focus] Evropska investicijska banka mora postati “podnebna banka EU”

Evropska investicijska banka (EIB) se nahaja na razpotju. Na vidiku so novi izzivi, zlasti v kontekstu krize COVID-19 in novega proračunskega cikla EU, ki se je začel leta 2021. EIB je v okviru instrumenta EU za boj proti gospodarski recesiji, povezani s pandemijo, v središču prizadevanj za okrevanje v Evropi in zunaj nje. Skrajni čas je za temeljito reformo EIB in da ponovno preučimo njeno naložbeno usmerjenost. Da bi čim bolj povečali pozitiven učinek poslovanja banke na trajnostni razvoj EU, je potrebna strožja izbira naložb, ki daje prednost kakovosti in ne količini. Ker so javne finance EU ključne za pravično in zeleno okrevanje EU, se mora banka korenito spremeniti. Več >>>

[Focus] Civilna družba iz 6 držav opozarja na problematiko podaljševanja življenjske dobe 40 let starega jedrskega reaktorja v Krškem

Civilna družba iz 6 držav je z akcijo pred nuklearno elektrarno v Krškem (NEK) opozorila na nerešeno problematiko v zvezi s podaljšanjem njene  življenjske dobe. Opozorili so predvsem na nujnost varnostnih nadgradenj, ki so bile načrtovane, a še niso bile izvedene. Odprta ostajajo tudi varnostna vprašanja v zvezi z NEK – predvsem vprašanje potresne odpornosti in ignoriranje teh tveganj v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji. V Avstriji so zaradi navedenih tveganj zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje krškega jedrskega reaktorja, pri nas pa je investicija v drugi blok dobila mesto v strateškem dokumentu in to po že končani javni razpravi. Več >>>

[Umanotera, Focus] Z mentorji od ideje do zasnove skupnostnega projekta – zaključek drugega usposabljanja

Na zaključnem srečanju druge izvedbe usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, smo podelili 8 certifikatov in spoznali 7 zelo različnih skupnostnih projektov v nastajanju. Več >>>

 

Mednarodne novice

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča: Skupna kmetijska politika in podnebje: polovica porabe EU za podnebne ukrepe je namenjena skupni kmetijski politiki, vendar se emisije kmetij ne zmanjšujejo.

Sredstva EU za kmetijstvo, namenjena podnebnim ukrepom, niso prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva. Čeprav je bila več kot četrtina vse kmetijske porabe EU v obdobju 2014–2020 (tj. več kot 100 milijard EUR) namenjena podnebnim spremembam, se emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva od leta 2010 niso zmanjšale. Razlog za to je, da ima večina ukrepov, ki se podpirajo s skupno kmetijsko politiko (SKP), majhen potencial za blažitev podnebnih sprememb, v okviru SKP pa se ne spodbuja uporaba uspešnih podnebju prijaznih praks. Več >>>  

Vlaganja G7 v fosilno industrijo v času zelenega okrevanja

Poročilo kaže, da države G7 od začetka pandemije COVID-19 – kolektivnim zavezam o zelenem okrevanju navkljub – vlagajo več denarja v fosilna goriva kot v čisto energijo. Poročilo priporoča tudi tri zaveze, ki jih lahko sprejmejo voditelji držav G7, da se vrnejo na pravo pot. Več >>>

Večina porečij evropskih rek bo do leta 2027 še vedno nezdravih

Poročilo EEB z naslovom Zadnji krog za evropske reke je dostopno na povezavi tukaj, več o tem pa na povezavi tukaj

 

Napovednik dogodkov

[prostoRož] Mobilet išče najemnike: javni poziv za prezplačni najem

Info točka? Pop-up trgovina? Izhodišče za pohode, teke in druge športne dejavnosti? Za degustacijo vina, za pripravo frtalje ali za prodajo lokalnih pridelkov? Lokacija za promocijo Solkana in testiranje novih podjetniških idej? Prostor za dogodke, debate in druženje?  Kiosk Mobilet bo avgusta, septembra in oktobra 2021 stal na Trgu Marka Plenčiča in v tem času ga lahko organizacije, društva, mali podjetniki in vsi ostali z dobro idejo brezplačno najamejo.Več >>>

Mreža ECOLISE nudi sredstva za organizacijo regionalnega dogodka

Več informacij o možnosti financiranja najdete na povezavi.

Julij – avgust 2021 [Morigenos] Poletni raziskovalni tabori 

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce tudi letos organizira poletne raziskovalne tabore za vse ljubitelje narave, morja in delfinov. Vabljeni ste vsi, ki želite to poletje preživeti na prav poseben način in si zagotoviti nepozabno izkušnjo. Na voljo so trije termini za prijavo v juliju in avgustu. To je prava priložnost, da se pridružite raziskovalni ekipi društva ter sodelujete pri preučevanju delfinov v njihovem naravnem okolju. Več informacij najdete na tej povezavi.

18. september [Sončni grič] Evropski dan trajnostnih skupnosti

Vabimo raznolike skupine, organizacije in skupnosti k praznovanju vsega, kar počnejo za izboljšanje svojega lokalnega okolja in sveta. V prejšnjih letih so praznovanja organizirale zadruge, ekovasi, skupnostni vrtovi, kavarne, cerkve, stanovanjske skupnosti, permakulturne pobude, umetniški festivali, šole, univerze, tranzicijska mesta … nobene ovire ni, da ne bi bili med njimi tudi vi! Več >>>

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

Foto: Nina Plevnik

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close