December 2022
Uvodnik
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora in IPoP – Inštitut za politike prostora: Prebujanje stanovanjske politike?
Stanovanjska politika je v preteklih 30 letih vplivala na propadanje javnega stanovanjskega fonda ter na širjenje in poglabljanje stanovanjskih stisk v državi. Nova vlada je aprila 2022 napovedala spremembe na področju stanovanjske preskrbe in ambiciozen zagon gradnje novih javnih najemnih stanovanj. Koalicijski sporazum je strokovno in širšo zainteresirano javnost spomladi navdal s previdnim optimizmom, da so ljudje na oblasti končno prepoznali pomen stanovanj za družbeno odgovoren in dolgoročno vzdržen razvoj države in posameznikov. Ustvarilo se je upanje, da namerava nova vlada celovito obravnavati stanovanjsko področje ter javna sredstva, nepremičnine in znanje usmeriti v zagotavljanje javnega stanovanjskega fonda. V tem okviru sta stroka in zainteresirana civilna družba pričakovali tudi zagon novih modelov javnega financiranja, bivanja in tipologije gradnje in prenove javnega stanovanjskega fonda. Vse to skozi pristope, ki predstavljajo umik države od obravnave stanovanj kot tržne dobrine in od zagotavljanja dodatnih sredstev zasebnikom preko gradnje novih stanovanj. Danes se zdi, da ostajajo pričakovanja stroke in civilne družbe neizpolnjena.
Celoten uvodnik lahko preberete tukaj.
Aktualno v okviru mrež
Povezane skupnosti in njihovi prostori ustvarjajo bolj sodelujoča, pravična in odporna mesta
V Ljubljani je 8. in 9. novembra 2022 potekala mednarodna konferenca Moč povezanih skupnosti v mestih. Gosti z različnih koncev Evrope so spregovorili o pomenu sodelovanja med mesti in civilno družbo, ki je ključno za kakovost življenja in storitev v mestih ter za učinkovito odzivanje na izzive. Drugi dan konference je bil namenjen uvodnemu srečanju organizacij civilne družbe iz vse Evrope, ki delujejo na področju trajnostnega urbanega razvoja. Na srečanju so zato skozi serijo intenzivnih delavnic skušale izluščiti skupne teme in izzive, dogovorile pa so se tudi o nadaljnjih korakih za krepitev povezovanja in sodelovanja. Več >>>

Za transparentno stanovanjsko politiko – za javna stanovanja!
Nedavni prenos za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč z DUTB-ja na Slovenski državni holding, namesto na javne stanovanjske sklade, vzbuja skrb, da so predvolilne obljube in koalicijska pogodba že pozabljene. Na pobudo in v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo smo zato v okviru Mreže za prostor, ki združuje nevladne organizacije za trajnostno in vključujoče urejanje prostora, pripravili javni poziv, s katerim želimo opozoriti na zaveze v zvezi s stanovanjsko politiko, zapisane v koalicijski pogodbi. Več >>>

V javni razpravi smernice za sodelovanje vlade z NVO
V javni razpravi je še do 12. decembra osnutek Smernic Vlade Republike Slovenije za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Predstavniki Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo, ki v svojem delovanju povezujejo NVO s področja urejanja prostora in varstva okolja, pozdravljajo pripravo smernic in pričakujejo, da bodo te v procese sodelovanja prispevale dodatne podporne mehanizme za delovanje NVO in izboljšale pogoje sodelovanja NVO z vlado. Več >>>
Obnovljivi viri energije v Sloveniji
13. december 2022, 14.00 – Na okrogli mizi Obnovljivi viri energije v Sloveniji – prostorski vidiki prehoda na OVE želimo nasloviti, kako bodo OVE spremenili naravno okolje, kmetijsko in kulturno krajino ter urbani prostor in opozoriti na priložnosti, ki jih prinaša interdisciplinaren in vključujoč pristop k umeščanju v prostor za to, da Slovenija z investicijami v OVE zažene in obvlada razvoj dolgoročno vzdržnega sistema preskrbe z energijo. Več >>>
Iz aktivnosti članic
Podnebne politike
[Umanotera] Vlada sprejela odločitev, da Slovenija izstopi iz ECT
Vlada je sprejela odločitev, da Slovenija izstopi iz ECT! Gre za zelo pomembno (in pravilno) odločitev, saj ECT ovira podnebno energetski prehod in služi le interesom energetskih korporacij. Na podlagi te pogodbe npr. Ascent toži Slovenijo za vrtoglavih 500 mio EUR. Zaradi očitnih negativnih posledic ECT za podnebne in okoljske politike so si v Umanoteri več let prizadevali za izstop Slovenije iz tega mehanizma. Več >>>
[Focus] Z javnimi uslužbenci za boljše vključevanje javnosti v prizadevanju za blaženje podnebnih sprememb
Kako v čim večjem obsegu in na čim boljši način vključiti javnost v oblikovanje ukrepov ali izvedbo projektov, da bi karseda učinkovito prispevali k blaženju podnebnih sprememb? To je pomembno vprašanje in izziv za javne uslužbence, na katerega bodo lažje odgovorili po spletni delavnici, ki so jo v društvu Focus izvedli 25. novembra. Več >>>
[Focus] COP27: Napredek pri reševanju posledic podnebnih sprememb, stagnacija pri opuščanju fosilnih goriv
Podnebna konferenca Združenih narodov (COP27) v egiptovskem Šarm el Šeiku se je končala z dogovorom o oblikovanju sklada, ki bo naslovil posledice podnebnih sprememb. V Focusu dogovor pozdravljajo, saj je po treh desetletjih prizadevanj t.i. “sklad za izgube in škodo” prvi korak k naslavljanju sistemske nepravičnosti za milijarde ljudi globalnega juga, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni, a jih posledice najbolj ogrožajo. Več >>>
[Umanotera] Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo
7. nacionalna konferenca Dovolj za vse, ki je potekala pod naslovom »Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo«, je pokazala, da kljub kombinirani krizi številne skupnostne prakse utirajo pot v podnebno nevtralno družbo. Še več – kriza lahko deluje kot katalizator, ko prehajamo od posameznih dobrih praks v pospešeno trajnostno tranzicijo na ključnih področjih življenja. Več >>>
[Umanotera] Slovenija na lestvici boja proti podnebnim spremembam malce višje kot lani, a še vedno neambiciozno
Objavljena je bila nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2023* (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 59. državah in v EU kot celoti z najvišjimi izpusti toplogrednih plinov. Več >>>
Biotska raznovrstnost in varstvo narave
[BDS] Wraberjev dan v Izoli 2022
Wraberjev dan, ki je potekal v soboto, 5. novembra 2022, se je po petih letih ponovno odvijal na Obali. V svojih novih prostorih so udeležence gostili kolegi Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Več >>>
[DONDES] Predavanje o mednarodnem projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov
DONDES je v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota v sredo, 23. novembra 2022, ob 18. uri prek videokonference pripravil predavanje z naslovom Mednarodni projekt Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov, ki sta ga predstavili Suzana Levstek in Tina Stepišnik. >>>
[DOPPS] Prva sezona je bila uspešna
Celotna spomladanska in poletna sezona sta bili terensko obarvani, saj so pri DOPPS pričeli s popisi vrstno bogatih travnikov, nabiranjem semen, iskali pa so tudi travnike, s katerih bi želeli nabirati semena za semensko banko v prihodnjem letu. Več >>>
[DOPPS] Obeta se več naravi prepuščenih gozdov
Z akcijo »Varuhi gozdnih specialistov« so na društvu pričeli 15. marca 2022. V prvi vrsti so želeli opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo. Več >>>
[DOPPS] Jesenska selitev žerjavov
Število žerjavov narašča po večjem delu Evrope in temu primerno narašča seleča se populacija tudi pri nas. Vse več je opazovanj tudi pozimi in v zadnjih letih tudi v toplem delu leta. Iz leta v leto več se jih pri nas zadržuje tudi dalj časa. Več >>>
[SDPVN] Nad varstvo “špičmišev” z 800 kilogrami “gvana”
Sobota 12. novembra 2022 je bila rezervirana za varstvo »špičmišev« oz. belokranjskih netopirjev. Pet članov društva se je namreč že zgodaj zjutraj odpravilo prek Gorjancev v kraj Trnovec pri Metliki. Več >>>
Varstvo okolja
[EBM] 7 od 10 kosov oblačil je izdelanih iz plastike
V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki v ospredje postavlja tekstil, Ekologi brez meja opozarjajo na problematično povezavo z industrijo fosilnih goriv. 70 % naših oblačil je izdelanih iz plastike. Več >>>
[Umanotera] Zmanjševanje ogljičnega odtisa turizma v Posočju
V Posočju se pri razvoju turizma zavedajo, da je ohranjena narava njihov najpomembnejši razvojni vir. Hkrati pa destinacijo Dolina Soče obiskujejo čedalje bolj ozaveščeni turisti, ki pričakujejo podnebno odgovorno, nizkoogljično turistično ponudbo. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[EBM] Coca-Cola, sponzor COP27, peto leto zapored največji onesnaževalec s plastiko
Coca-Cola, PepsiCo in Nestlé so že pet let zapored največji svetovni onesnaževalci s plastiko. Ob letošnjem jubilejnem popisu blagovnih znamk odpadkov so pri Break Free From Plastic analizirali petletne podatke skupnostne znanosti. Poročilo razkriva, da prostovoljne zaveze podjetij ne zmanjšujejo uničujočih vplivov teh podjetij na okolje. Več >>>
[EBM] Vidkova skrivna koda tekstilne revolucije
Tudi Ekologi brez meja so se pridružili letošnjemu Evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov, ki je na temo tekstilnih odpadkov potekal med 19. in 27. novembrom. Z eno najbolj perečih vrst odpadkov se ukvarjajo že desetletje. Le kdo ne pozna izmenjav oblačil Tekstilnica? Pa Dneva v rabljenih oblačilih (23. april), ki je plod raziskovalno-zagovorniškega projekta Obleka naredi človeka? Več >>>
[EBM] Slovenija z največ certificiranimi zero-waste občinami
Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat “Zero-waste občina” z oceno treh zvezdic od petih, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Evropski certifikat, ki ga v Sloveniji implementirajo Ekologi brez meja, je namenjen spodbujanju in pospeševanju prehoda evropskih mest v družbo brez odpadkov in izvajanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Več >>>
[EBM] Ribno Alpine Resort postal prvi prejemnik evropskega Zero-waste poslovnega certifikata, v mreži Zero-waste Slovenija tudi nova nastanitev in prva restavracija
Zunanji strokovnjaki organizacije Mission Zero Academy (MiZA) so za Ribno Alpine Resort revidirali uspešnost izvajanja zero-waste ukrepov in skladnost s strogimi pogoji, ki jih zahteva Zero-waste (ZW) poslovni certifikat. Revizija je z oceno dveh zvezdic od treh nagradila trud resorta, ki že od 2016 z Ekologi brez meja izvaja ukrepe za odgovorno ravnanje z naravnimi viri in odpadki. Več >>>
Trajnostni prehranski sistemi
[Umanotera] Delavnice o podnebju prijaznejši hrani v okviru Tedna globalnega učenja
Umanotera je spomladi 2022 v okviru projekta Podnebni meni razvila sodelovalno igro na temo podnebju in zdravju prijaznejše hrane, namenjeno starejšim učencem osnovnih šol in dijakom. Z izvajanjem igre so pričeli konec junija, v novembru pa je šest izvedb, in sicer na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje in v Šolskem centru Postojna, potekalo v okviru Tedna globalnega učenja, ki je letos potekal med 14. in 20. novembrom. Več >>>
Urejanje prostora
[DKAS] Odziv na osnutek Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – ZUOVE
DKAS se je v oktobru odzval na osnutek Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – ZUOVE. Skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije – ZAPS, Matično sekcijo krajinskih arhitektov, Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Društvom urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije so na Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – ZUOVE, ki ga je 19. 9. 2022 v javno obravnavo posredovalo Ministrstvo za infrastrukturo, pripravili skupen odziv. Več >>>
[KUD Obrat] Onkraj v gibanju – deljenje rastlin
Skupnostni vrt Onkraj gradbišča se je v oktobru iztekel tudi z deljenjem rastlin, ki so tam rasle 12 let. Več >>>
[KUD Obrat] Onkraj v gibanju – presaditev dreves
Na zemljišču, kjer je od leta 2010 deloval skupnostni vrt Onkraj gradbišča, bo v prihodnje Javni stanovanjski sklad MOL gradil javna najemna stanovanja. Projekt Onkraj gradbišča so oktobra 2022 sklenili tudi s presaditvijo nekaj dreves v javni prostor mesta Ljubljane. Več >>>
[KUD Obrat] Knjiga Onkraj vrtičkov: skupnostni vrt Onkraj gradbišča
Knjiga predstavlja edinstven prostorski, ekološki in skupnostni eksperiment Onkraj gradbišča (2010–22), s katerim so pobudniki, KUD Obrat, v sodelovanju s prebivalci in drugimi zainteresiranimi dolgo mirujoče gradbišče v centru Ljubljane spremenili v skupnostni prostor namenjen vrtičkanju, vsakdanjemu stiku z naravo v mestu, druženju, izobraževanju in kulturi. Sodelujoči avtorji premišljajo delovanje Onkraj gradbišča v luči aktualnih razvojnih izzivov, potrebe po krepitvi družbene povezanosti in biotske pestrosti ter omilitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Več >>>
Urbane politike
[IPoP] Nova publikacija: Moč povezanih skupnosti v mestih
Publikacija je nastala v so-založništvu IPoP in Eutropian ter povzema in nadgrajuje publikacijo The Power of Civic Ecosystems iz leta 2021, v kateri so zbrane izkušnje organizacij civilne družbe in mest, ki so v zadnjih desetih letih naredile pomembne korake v smeri povezovanja in krepitve vloge civilne družbe. Iz prvotne publikacije so izbrali in prevedli nabor praks, ki so se jim zdele pomembne in relevantne tudi za naše okolje, ker izhajajo iz primerljivih okoliščin, oziroma bi se lahko iz njih veliko naučili. K temu so dodali primere dobrih praks povezovanja in sodelovanja nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ter podpore, ki jih na tem področju nudijo občine pri nas ali blizu nas. Več >>>
Drugo
[IZO] Projekt Sustainaware prejel nagrado Climate Champion 2022
V sredo, 9. novembra 2022, so bili v Sarajevu okronani prvi prvaki jugovzhodne Evrope v boju proti podnebnim spremembam. Od 40 prijavljenih projektov s področja varstva podnebja in trajnosti je mednarodna žirija strokovnjakov izbrala pet zmagovalcev, še dva projekta pa sta prejela posebni priznanji. Več >>>
[Humanitas] Nekaj utrinkov z letošnje 7. nacionalne konference globalnega učenja
Mimo je že 7. nacionalna konferenca globalnega učenja, tokrat podnaslovljena »Dekolonizacija vednosti«. Na dogodku so razglasili tudi Naj učiteljico globalnega učenja 2022, Darjo Rokavec z Gimnazije Ptuj, s katero na Humanitasu sodelujejo že vrsto let. Več >>>
[Sončni grič] Učilnica za življenje
V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja želijo s projektom Učilnica za življenje (ang. Classroom for Life) okrepiti in inovirati slovenski šolski sistem, da bo vzgajal in opolnomočil generacije proaktivnih posameznikov. Več >>>
[Umanotera] Kako organiziramo nizkoogljični dogodek in izračunamo njegov ogljični odtis?
Športni, kulinarični, kulturni in drugi dogodki so odlična priložnost, da organizatorji izkažejo svojo odgovornost pri spoprijemanju s podnebno krizo. Hkrati pa izkoristijo ozaveščevalni potencial dogodkov za spodbujanje trajnostnih sprememb v ravnanju posameznikov in organizacij. Pri tem je ogljični odtis dogodka ključno načrtovalsko in komunikacijsko orodje. Več >>>
[Ummi] Ekskurzija mladih raziskovalcev in bodočih mentorjev v Observatorij Višnjan
V petek, 11. 11. 2022, je Zavod Ummi izpeljal motivacijsko ekskurzijo v Observatorij Višnjan kot prvi korak programa Mladi v raziskovanju. Sprejel jih je Korado Korlević, vodja Zvezdarne Višnjan, znani astronom in vodja projektov ter mentor številnim mladim raziskovalcem v zadnjih desetletjih. Več >>>
Mednarodne novice
Emisije nemogoče: Kako emisije pridelave mesa in mlečnih izdelkov segrevajo planet
Poročilo Inštituta za agrikulturo in panogo (IATP) ocenjuje 5 največjih podjetij mesne industrije in 10 največjih podjetij industrije mlečnih izdelkov. Skupno so njihove emisije okoli 12.8 milijonov ton, kar je enako 80 % celotnega odtisa metana Evropske unije. Več >>>
Kdo financira širjenje fosilnih goriv v Afriki?
Poročilo identificira 200 podjetij, ki raziskujejo ali razvijajo novo infrastrukturo za pridobivanje fosilnih goriv, kot so terminali za utekočinjen zemeljski plin, in razkriva banke in investitorje za temi podjetji. Več >>>
Rezultati CCPI poročila v letu 2022
Nobena izmed 60 analiziranih držav ni dosegla dovolj dobrih rezultatov, da bi se s skupnim izidom uvrstila v kategorijo najbolje ocenjenih držav na CCPI. Najvišje ocenjena država je Danska. Več >>>
Napovednik dogodkov
9. 12. 2022 [EBM] Božična pop-up izmenjevalnica
Ekologi brez meja in Zveza potrošnikov Slovenije vas pred prazniki vabijo na alternativni lov za božičnimi okraski in darili. Pridružite se jim na pop-up izmenjevalnici v trgovini IKEA, kjer si boste izmenjali božične okraske in družabne igre. Vse izmenjane izdelke vam bo po želji v naravne materiale in tiste iz ponovne uporabe zapakirala mojstrica zavijanja. Več >>>
do 12. 12. 2022 [Trajna] Trajna išče novo_ega sodelavko_ca
Trajna išče vodjo pisarne, ki bi se pridružil_a ekipi in pomagal_a pri administrativnih in PR aktivnostih društva. Če meniš, da te raznoliko delo v manjši skupini ustvarjalcev, ki deluje na presečišču kulture in ekologije, zanima in da ga lahko s svojimi spretnostmi podpreš, piši na info@trajna.com. Več >>>
12. 12. 2022 [CIPRA] Model alpske šole v izobraževanju odraslih – Izzivi upravljanja v času podnebnih sprememb
Na dogodku bodo predstavljeni sodobni izobraževalni pristopi k podnebnim spremembam in trajnosti v okviru Modela alpske šole (za odrasle), ki poudarja (samo)kritično razmišljanje, medgeneracijsko sodelovanje in zniževanje vpliva organizacije na okolje. Več >>>
19. 12. 2022 [SDE] Poti in stranpoti participativne priprave razvojnih dokumentov
Splošna iztočnica pogovora: »Opažamo, da v praksi prevladujeta dva postopka priprave razvojnih dokumentov: sistemski (normativno, analitično) in posvetovalni (participativno). Če postopek uporabi samo en pristop, razvojni dokument bodisi ne more biti dovolj demokratičen ali dovolj racionalen (po Arrowu). Iščemo rešitev, ki bi omogočila navzkrižno uporabo obeh postopkov. Pri tem izhajamo iz primerjave realističnega in relativističnega načina obravnave izzivov kompleksne družbe (po Staceyu). Prvi se zanaša na znanstveno utemeljene pristope (sistemske), drugo na participativne. Razvojnih izzivov v negotovih razmerah ne moreta razložiti sama. Potrebna je sredinska zastavitev, ki niha med sistemskimi in participativnimi postopki. Takšen postopek priprave razvojnih dokumentov je “postznanstven” oziroma evalvacijski.« Več >>>
—
Foto: Krivec Aleš na Pexels