Podnebni novičnik – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor

September 2021

 

Uvodnik

mag. Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora: Aarhuška konvencija – informacije, sodelovanje in pravno varstvo – kje smo po 20 letih?

Vabljeni na Aarhuško delavnico 7.9.2021

Prihodnji mesec bo 20 let od uveljavitve Aarhuške konvencije v praksi. To je konvencija, ki je na področju varstva okolja verjetno najpogosteje omenjena, čeprav ne določa režimov varstva okolja in narave, pač pa gre za t.i. bolj procesno konvencijo – ljudem zagotavlja pravico do varstva okolja. Temelji na predpostavki, da se bo z večjo splošno ozaveščenostjo in vključenostjo javnosti v okoljske zadeve izboljšalo varstvo okolja. Njen namen je zaščititi pravico vsake osebe sedanje in prihodnjih generacij do življenja v zdravem življenjskem okolju (zdravo življenjsko okolje je pri nas ustanovno zagotovljena človeka pravica – 72. člen Ustave RS). Konvencija tako zagotavlja pravico dostopa javnosti do informacij o okolju, ki jih imajo organi oblasti, ter spodbuja in določa minimalne standarde sodelovanja javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah na ravni strateških planov, predpisov in pri konkretnih posegih v okolje. Najpomembnejše pa je, da konvencija daje prizadetim posameznikom in nevladnim organizacijam (pri nas so to NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja, narave in prostora) pod določenimi pogoji tudi pravico do pravnega varstva zdravega življenjskega okolja v primeru, ko pride do odločitev ali ravnanj, ki so v nasprotju z zakoni. Vse, kar je potrebno vedeti o Aarhuški konvenciji si lahko preberete tukaj.

Kje smo torej po 20 letih izvajanja Aarhuške konvencije? 

Konvencija je sama po sebi ustvarila pomembno spremembo, ljudje se zavedajo pravic in ukrepajo, kar je pogosto uspešno, sodna praksa temelječa na pravicah konvencije pa je bogata. Kljub temu bi lahko izgledalo, da konvencija nima kaj dosti učinka, vendar to izhaja iz drugih razlogov. Zadnja tri desetletja so se ravnanja človeštva z načinom proizvodnje in potrošnje v okviru imperativa BDP gospodarske rasti še intenzivirala in stanje okolja in narave je precej slabše kot ob sprejemu Aarhuške konvencije. Drugi razlog pa je, da uspehi posameznikov in organizacij pri uveljavljanju pravic konvencije v »slabo voljo« spravljajo državne oblastne organe, ki skupaj z »investitorji« ta ravnanja vidijo kot oviro gospodarskemu razvoju. Ker so podpisnice konvencije države, morajo one poskrbeti za ustrezen nacionalni pravni okvir za izvajanje konvencije in zaradi navedenega niso naklonjene zagotavljanju čim boljšega – širokega nacionalnega pravnega okvira. Med njimi je tudi Slovenija, najprej z zelo počasno uveljavitvijo osnovnega zakonodajnega okvira za izvajanje konvencije, z zahtevnimi pogoji za pridobitev statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju okolja, ki pa so pod pritiskom nevladnih organizacij, Evropske komisije in stališč pritožbenega odbora konvencije postajali prijaznejši. Vendar pa je zadnje leto pokazalo, da pridobljene pravice niso pridobljene za vedno, saj je ravno zaradi sodnih uspehov nevladnih organizacij prišlo do ponovnega zaostrovanja z vsebino delovanja organizacij nepovezanih pogojev za pridobitev statusa. Nasploh se konvencija najslabše oziroma najtežje izvaja na področju dostopa do pravnega varstva.

Mnogi ne vedo, da je pogodbenica Aarhuške konvencije tudi EU, s tem pa je delovanje svojih organov zavezala k pravilom konvencije. To je seveda nujno, saj se okoli 80% enotnih okoljskih pravil opredeli in sprejme na ravni EU, zato je pomembno, da ima javnost ustrezen vpliv na sprejemanje teh pravil. Tega vpliva pa ne more imeti, če pravice niso ustrezno zavarovane –  torej če pravic ne more uveljaviti. Pravno varstvo posameznikov in nevladnih organizacij namreč doslej ni bilo zagotovljeno in Evropsko sodišče je vztrajno zavračalo tožbe, nazadnje npr. tudi pomembno podnebno tožbo. Zaradi neizvajanja tega dela konvencije je pritožbeni odbor konvencije več let obravnaval EU kot kršiteljico. Do ugodnega razpleta je prišlo pod slovenskim predsedovanjem, ko so bile glede Uredbe 1367/2006, ki določa pravila izvajanja konvencije pred organi EU, sprejete spremembe, ki pod določenimi pogoji sedaj omogočajo dostop do pravnega varstva glede določenih odločitev organov EU.

Čas sprejema navedenih sprememb je bil pomemben tudi zato, ker bo oktobra v Ženevi sedmo srečanje pogodbenic konvencije. Na srečanjih se pregleda izvajanje, sprejemajo pa se stališča v primerih pritožbenega odbora, zato je pomembno, da se ta primer kršitve EU dobro razplete. To je nedvomno pomembno s stališča slovenskega predsedovanja, saj bo na tem srečanju EU zastopala Slovenija. To srečanje pa bo pomembno tudi za področje uresničevanja konvencije na področju urejanja prostora – predvideva se sprejem deklaracije, pomembne za trajnostno načrtovanje prostora, posebej infrastrukture. Urejanje prostora je področje, ki ga EU ne ureja, temveč je to prepuščeno nacionalnim ureditvam, zato je Aarhuška konvencija kot zavezujoč mednarodni dogovor pomembna pri uveljavljanju trajnostnega urejanja prostora, navedena deklaracija pa bo pripomogla k izvajanju konvencije pri prostorskem načrtovanju.

O vsem navedenem bo govora tudi 7.9.2021 na Aarhuški delavnici, ki jo organiziramo v sodelovanju z nemško organizacijo UfU in je namenjena vsem zainteresiranim. Več informacij, program in prijavo najdete tukaj.

 

Aktualno v okviru mrež

Aarhuška konvencija, človekove pravice in podnebne spremembe v času predsedovanja

V kontekstu predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije bomo na posvetu razpravljali o aktualni problematiki uveljavljanja Aarhuške konvencije v povezavi z varstvom človekovih pravic, novim Podnebnim zakonom EU in siceršnjimi podnebnimi prizadevanji. Rezervirajte si čas in se nam pridružitev v torek,  7. 9. 2021, med 9. in 13. uro preko spleta. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Več >>>

Foto: Mathias P.R. Reding, Pexels

Podnebne akcije v polnem zagonu

Z letošnjimi akcijami izvajalci Podnebnih akcij Mreže za prostor na različne načine opozarjajo na problem podnebnih sprememb, trajnostnega urejanja prostora in spodbujajo k razmisleku o trenutnem stanju zelenih površin, prometa in stanovanjske problematike v mestih. Preverili smo, kako poteka izvedba načrtovanih aktivnosti. Več >>>

Mali projekti članic mreže v okviru Podnebnega programa

V okviru prvega poziva za članice mreže k prijavi projektnih idej za izvajanje Podnebnega programa so bili izvedeni trije projekti: Zasaditev mešanega sadovnjaka avtohtonih istrskih sadnih sort, Morje smeti; osveščevalni razstavi o plastičnih odpadkih v morju ter Kolesarimo – lokalno se hranimo. Več >>>

KTPP ponovno odločno zagovarja izvajanje CPS MOL ter ostro nasprotuje širitvi Dunajske ceste

Kljub obsežnim prenovam dveh glavnih vpadnic v MOL (Dunajska, Tržaška) z javnimi in EU sredstvi, MOL s prenovo ne sledi ciljem in ukrepom iz Celostne prometne strategije MOL, kjer se je zavezala, da bo na vseh glavnih cestah zarisala rumene pasove. Koalicija za trajnostno prometno politiko ponovno odločno zagovarja izvajanje CPS MOL ter ostro nasprotuje širitvi Dunajske ceste. Več >>>

NVO pozivamo k izstopu iz Pogodbe o energetski listini (ECT)

V mreži Plan B za Slovenijo smo na ministra Vrtovca naslovili pobudo, s katero pozivamo k skupnemu izstopu Slovenije in ostalih članic EU iz mehanizma ECT.

Pogodba o energetski listini (ECT) predstavlja oviro prehodu na čisto energijo, zato je skrajni čas za izstop iz nje. Ravno zaradi te Pogodbe države, ki so se odločile za sprejetje nujno potrebnih podnebnih ukrepov in zato pričele z opuščanjem fosilnih goriv, ostajajo še naprej ujetnice fosilne industrije. Več >>>

Članice Mreže za prostor na Kraterju o financiranju prostorskih organizacij

Po daljšem času smo se 26. avgusta 2021 članice Mreže za prostor v okolju Ustvarjalnega laboratorija Krater za Bežigradom v Ljubljani ponovno srečale v živo. Izmenjali smo si izkušnje o tem, kako delujemo v trenutnih razmerah, se pogovorili o tem, kako bi si lahko pomagali, in o načrtih za razvoj mreže v prihodnje. Več >>>

Foto: Polona Valič

Strateški načrt skupne kmetijske politike v javni razpravi brez okoljskega poročila

Do 15. 8. 2021 je bil v javni razpravi predlog Strateškega načrta Skupne kmetijske politike, za katerega je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje skupaj s presojo sprejemljivosti vplivov na naravo oziroma zavarovana območja. Vendar pa osnutek okoljskega poročila ni bil objavljen. V mreži Plan B za Slovenijo smo zato od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevali, da razgrnejo tudi osnutek okoljskega poročila in od tedaj dalje določijo še 30 dni javne razprave na oba dokumenta oziroma če okoljskega poročila še ni, umaknejo javno razpravo, ki teče. Več >>>

Javni potniški promet bo dobil sistemski zakon

Zaključila se je javna razprava o osnutku Zakona o javnem potniškem prometu, ki ureja načrtovanje, organizacijo in izvajanje integriranega javnega potniškega prometa. V Meži za prostor sistemsko ureditev javnega potniškega prometa z zakonom pozdravljamo in upamo, da bo dejansko spodbudil razcvet javnega potniškega prometa v Sloveniji. Več >>>

Foto: Pau Casals na Unsplash

Anketa o mestnih drevesih – javnost bi podprla ukrepanje oblasti na področju ravnanja z mestnim drevjem

Spletna anketa Podnebnega programa Mreže za prostor o mestnih drevesih izvedena spomladi 2021 je potrdila pričakovanja, ki jih razvijamo na podlagi spremljanja razmer v praksi, medijih in na družabnih omrežjih. Javnost se dobro zaveda koristi mestnih dreves in je naklonjena ukrepom oblasti v korist ohranjanja in strokovnega ravnanja z drevesi. Več >>>

Foto: Maja Simoneti

Evropski podnebni zakon in sveženj predpisov Pripravljeni na 55

V Uradnem listu EU je bil 9. 7. 2021 objavljen »Evropski podnebni zakon«, sprejet v obliki uredbe (evropska podnebna pravila), ki bo začel veljati dvajseti dan po objavi. Gre za pomembno normativno podlago, ki kot neposredno pravno zavezujoč predpis določa obveznost podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic 

Podnebne politike 

[Umanotera] Evropske okoljske organizacije pozivajo k ambicioznemu predsedovanju 

Napredek, ki ga je treba doseči v času slovenskega predsedovanja, je povzet in obrazložen v memorandumu Evropskega okoljskega urada (EEB) slovenskemu predsedovanju EU. S tem strokovnim pogledom na trenutne naloge okoljske politike v Evropski uniji EEB Slovenijo spodbuja k ambicioznemu predsedovanju. Več >>>

[Umanotera] Skrajni čas za izstop iz ECT

V Umanoteri smo v sodelovanju z organizacijo Corporate Europe Observatory pripravili video o spornem hidravličnem lomljenju, t. i. frackingu v Petišovcih. Video povzema dogajanja od pričetka izvajanja dotičnega projekta do odpora lokalnih prebivalcev in odločitve države, da je za projekt potrebno opraviti presojo vplivov na okolje. Več >>>

[IZO] Svetovni dan ekološkega dolga letos zaznamuje začetek kampanje “100 dni priložnosti”, ki vodijo do konference COP26

Kampanja “100 dni priložnosti” izpostavlja praktične načine za vsako državo, mesto ali podjetje, s katerimi se lahko pripravijo na posledice ekološkega dolga. Te rešitve pa pripomorejo tudi k zakasnitvi svetovnega dne ekološkega dolga. Več >>>

[Focus] Za onesnaževalce nove subvencije, za prebivalce dodatne obremenitve?

Medtem ko po vsem svetu še vedno odmevajo opozorila podnebnih znanstvenikov iz Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), da se nam čas za učinkovit spopad s podnebno krizo izredno hitro izteka, v Sloveniji vlada pripravlja shemo za nove subvencije največjim onesnaževalcem. Več >>>

[Focus] Slovenija potrebuje ambiciozen in jasno definiran sistemski okvir soočanja s podnebno krizo

Na seji odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor 1. septembra 2021 smo opozorili, da bo soočenje s podnebno krizo glede na ugotovitve iz poročil IPCC obvladljivo samo, če ostanemo pod mejnikom 1,5 °C, s tem pa bomo tudi močno znižali stroške blaženja in prilagajanja na spremenjene razmere in znatno omilili družbeno in gospodarsko škodo zaradi negativnih posledic. Več >>>

[Focus] Energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka NEK izdano v nasprotju z evropskim pravom – brez javne razprave in brez presoje vplivov na okolje in varnost

V Focusu menimo, da je bilo energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka NEK izdano na pravni podlagi, ki ni skladna z evropskim pravom, t. j. brez javne razprave in brez presoje vplivov na okolje in varnost. Gre za podobno netransparenten projekt, kot je bil TEŠ6, le da bo vsaj 4-krat dražji. V Focusu ne podpiramo nadaljnjega vlaganja v jedrsko energijo, saj jedrska energija odpira več problemov, kot jih rešuje. Danes imamo na voljo bistveno boljše rešitve za energetska vprašanja družbe, kot je jedrska energija. Več >>>

Trajnostna mobilnost

[Est=etika in partnerji] Drevo na kolo

Mladi za podnebno pravičnost so v sodelovanju z Est=etika, Zavodoma Bob in 404 na Ljubljanske ulice poslali “Drevo na kolo”, s katerim skupaj z lokalno skupnostjo pozivajo k ozelenitvi mest in prehodu na trajnostno mobilnost.  “Drevo na kolo” po eni strani ozavešča o dveh ključnih ukrepih pri blaženju in prilagajanju na posledice podnebne krize, to sta trajnostna mobilnost in ozelenitev mest. Hkrati pa se lokalni skupnosti ponuja kot orodje za označitev t.i. “vročih točk”. Drevo kolo lahko vsakdo nad 16 let (mlajši pa v spremstvu skrbnikov 🙂 ) parkira na javnih površinah, kjer bi si želel_a ozelenitve oziroma drugih primernih rešitev za odpravo mestnih toplotnih otokov. S pomočjo GPS sledilca bomo zabeležili predlagane lokacije, jih predali mestnim oblastem in jih pozvali k ukrepanju. Več >>>

[IPoP in CIPRA] Pomagajmo otrokom aktivno v šolo

Začenja se novo šolsko leto in čeprav se že tretje leto zapored ukvarjamo predvsem s pogoji, ki jih našemu življenju narekuje epidemija koronavirusa, program Aktivno v šolo in zdravo mesto nagovarja šole in občine, da skupaj s starši omogočijo šolarjem čim več gibanja. Dobra priložnost za to je tudi pot v šolo, naj bo peš, s kolesom ali skirojem. Več >>>

[IPoP] Sproščeno v šolo septembra v Solkanu

Od 6. septembra bo v Solkanu na Šolski ulici območje varnih prihodov v šolo. S tem namenom bomo na Šolski ulici, na odseku pred OŠ Solkan, omejili vožnjo z avtomobilom in jo odprli za otroke. Manj kot je avtomobilov na ulicah ob šoli, bolj sproščena in varna je pot učencev do šole. Več >>>

[CIPRA] Zaradi napačnih spodbud se bo tranzitni promet samo še povečal

Več električnih tovornih vozil namesto preusmeritve tovornega tovora na železnico? Nova direktiva EU bi lahko obremenitve zaradi tovornega prometa prek območja Alp le še povečala. Več >>>

[CIPRA] Mobilni v Alpah

Pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 je korenito spremenila naše potovalne navade. Ker je dostop do daljnih dežel postal precej otežen, je zavel veter trenda k regionalnosti in trajnostnosti, ki je sicer v srži projekta Yoalin zasidran že od leta 2018. Njegov namen je namreč spodbujanje alpskih popotnikov in popotnic k bolj ozaveščenemu odkrivanju lokalnega okolja z javnimi prevoznimi sredstvi. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Pismo evropskim poslancem za zaščito naših gozdov

Evropska Komisija je dne 14. julija 2021 objavila revizijo Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (EU 2018/2001, z dne 11. December 2018), v kateri so predstavljene ambicije in cilji za uresničitev novega podnebnega cilja do leta 2030. Aktualna revizija Direktive še naprej spodbuja izkoriščanje gozdnega lesa v elektrarnah. Kot zastopniki interesa narave in okolja smo se zato s pismom podpore obrnili na slovenske predstavnike Evropskega parlamenta, da nam s skupnimi močmi pomagajo zaščititi gozdove, podnebje, biotsko raznovrstnost in zdravje. Več >>>

[DOPSS] V boju za preživetje

V zadnjih 15-ih letih se je populacija divje grlice v Evropi zmanjšala za 30 %. Glavni razlogi za upad populacije so degradacija in izguba habitatov zaradi intenziviranja kmetijstva ter zakonit kot tudi nezakonit lov. Več >>>

[Focus] Deset let neuspešne politike EU na področju biogoriv je skrčilo gozdne površine v velikosti Nizozemske

Po uvedbi evropske zakonodaje na področju obnovljivih virov energije v prometu ter kvalitete goriv je EU z dopuščanjem biodizla uničila vsaj štiri milijone hektarjev dragocenih gozdov. Skupaj s T&E, ki je pripravil poročilo, pozivamo EU, naj nemudoma preneha podpirati biogoriva prve generacije, predvsem biodizla iz palme in soje. Tako lahko prepreči nadaljnje krčenje gozdov, izgubo habitatov ter skoraj trikrat višje emisije CO2 kot iz fosilnega dizla, ki naj bi ga biodizel nadomeščal. Več >>>

[CIPRA] Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja

Število izrednih vremenskih dogodkov se vse bolj povečuje tudi v Alpah, podnebna kriza pa tak razvojni trend še spodbuja. Ali lahko nastale težave res rešimo z gradnjo novih jezov, elektrarn ali pozidav in obenem pokrijemo tudi vse večje potrebe po energiji? Delovati moramo za vodno energijo in ne proti njej, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE in soavtor novega stališča CIPRE o vodni energiji. Več >>>

[CIPRA] Ogenj za alpske vode

V okviru mednarodnega dogodka Ogenj v Alpah so 14. avgusta 2021 po celotnem alpskem loku, od slovenskih Karavank do švicarske doline Gastnerntal, tradicionalno zagoreli številni kresovi, z njimi pa so udeleženci akcije javnost opozorili na problematiko omejenega vodnega ravnovesja v času podnebne krize. Več >>>

[DOPD] Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka

Med avgustom in novembrom bo Organizacija za participatorno družbo v okviru projekta »Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka«skupaj z udeleženkami_ci zaborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti ter drugo zainteresirano javnostjo vseh starosti, ob pomoči strokovnih združenj in posameznic_kov izvedla več osveščevalnih, informativnih in zanimivih aktivnosti na temo pomena zelenih pasov ob vodotokih in biotske raznovrstnosti, ter ponovno ozelenili del trenutno golega nabrežja Radvanjskega potoka. Več >>>

 

Varstvo okolja

[PIC] Kaj je sveženj ”Fit for 55” in kaj je njegov namen?

EU si je v okviru evropskega zelenega dogovora zadala cilj, da postane do leta 2050 podnebno nevtralna, korak k čemur je tudi njena zaveza, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 %. Za uresničitev tega je Evropska komisija 14. julija 2021 predstavila sveženj »Fit for 55« (Pripravljeni na 55). Gre za sklop zakonodajnih predlogov, novih pobud in revizije dosedanje zakonodaje EU na področju podnebja, energije in prometa. Namen svežnja je posodobitev podnebne zakonodaje ter postavitev temelja za trajnostni prehod in prilagoditev nanj.[1] Sveženj obsega obširne dokumente in prinaša kar nekaj sprememb. Več >>>

[CIPRA] Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev

Vedno več infrastrukturnih posegov odpira še zadnja gorska območja v Alpah, grozijo tudi Triglavskemu narodnemu parku. V javnost je prišel predlog elektrifikacije Kredarice, najvišje slovenske planinske koče. Poseg bi pomenil obsežna gradbena dela sredi narodnega parka. Katarina Žakelj, direktorica CIPRE Slovenija, poziva k bolj trajnostnemu odzivu na naraščajoče število obiskovalcev gora. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Cel svet za čist planet

Naša ekipa se bo letos pridružila številnim prostovoljcem, ki že leta skrbijo za Čisto obalo. Poleg čiščenja bomo opravili tudi popis blagovnih znamk odpadkov, da bomo točno vedeli, katere proizvajalce moramo pocukati za rokav in zahtevati njihovo odgovornost. Le na tak način so čistilne akcije lahko tudi preventivne, ne le kurativne. Več >>>

[Ekologi brez meja] Zakaj moramo proizvajalcem gledati pod prste?

Bio, eko, razgradljivo, zeleno, brez tega in onega … današnji izdelki so prelepljeni s temi krilaticami, oglasni bloki pa trajnostni do onemoglosti. Pa res lahko zaupamo navedbam proizvajalcev, če se seveda sploh znajdemo med vsemi oznakami? Poročilo Too Good to be True o navedbah na plastičnih izdelkih pravi da ne. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Čas je za podnebni meni 

V Umanoteri so v želji po spodbuditvi potrebnih sprememb v smeri bolj trajnostnega sistema oskrbe s hrano izdali vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način. Globalnega segrevanja namreč ni mogoče zadržati pod 2 °C brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane. Več >>>

[Umanotera] Oskrba s hrano z nizkimi izpusti toplogrednih plinov na kmetiji Zlate misli [VIDEO]

V Umanoteri predstavljamo četrti izdelek v seriji kratkih filmov promocije dobrih praks zniževanja toplogrednih plinov, ki jih pripravljamo v okviru projekta CARE4CLIMATE. Tokratna izbrana dobra praksa prihaja s področja oskrbe s hrano; v njej pa predstavljamo ekološko in biodinamično kmetijo Zlate misli iz Jareninskega Dola. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] Kaj pa urejanje in čiščenje javnih površin?

Razmere v okolju in praksi urejanja naselij kažejo, da postaja urejanje javnih površin vsak dan bolj pomembna strokovna in delovno zahtevna dejavnost lokalnih skupnosti. Soočanje s podnebnimi spremembami in nenazadnje tudi z epidemijo v zadnjem času izjemno izpostavlja pomen javnih površin za kakovost našega okolja, javnega zdravja in bivanja. Več >>>

 

Stanovanjska politika

[IŠSP] Otvoritev Spomenika stanovanjski krizi

V četrtek, 19. 8. , je v Ljubljani na Muzejski ploščadi Metelkova potekal otvoriteveni dogodek  Spomenika stanovanjski krizi,  ki je nastal v sodelovanju  IŠSP – Inštituta za študije stanovanj in prostora, Aksiome – zavoda za sodobne umetnosti Ljubljana ter umetniškega kolektiva Kvadratni meter (avtor spomenika).  Spomenik je nastal kot materializiran opomnik na vseprisotno in nevzdržno stanovanjsko stisko pri nas, ki so jo podrobno razgalili tudi najnovejši rezultati Pregleda stanja stanovanjske preskrbe v Ljubljani in analize Vprašanja za stanovanja, v izvedbi  IŠSP in IPoP. Več >>>

[IŠSP in IPoP] Ljubljana – prestolnica stanovanjske stiske

Cene stanovanj vrtoglavo rastejo, gradijo se predvsem nedostopna stanovanja, najemni trg pa je katastrofalen, so trditve, ki jih zadnje čase najbolj povezujemo s stanovanjskim stanjem v Ljubljani. Na IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora ter IPoP – Inštitutu za politike prostora smo s spletno anketo “Vprašanja za stanovanja” preverili, kakšno je dejansko stanje in pripravili pregled stanovanjskega področja v Mestni občini Ljubljana ter preučili zanimanje in možnosti za razvoj stanovanjskega zadružništva. Več >>>

[IŠSP in IPoP] Kje naj bi bila v Piranu stanovanja za mlade? / Zajedanje turizma v stanovanjski fond Občine Piran

Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) in  Inštitut za politike prostora  (IPoP) smo preverili, kakšno je stanje na stanovanjskem področju v Občini Piran ter ali obstajajo možnosti za razvoj stanovanjskih zadrug. Več >>>

[IŠSP in IPoP] Dunaj je dober zgled – podprimo stanovanjske zadruge v Mariboru

Župan Aleksander Saša Arsenovič je nedavno v intervjuju za Večer dejal: »Zgled nam je Dunaj, ki že več kot stoletje skrbi za svoj mestni stanovanjski fond.« Dunaj ima res velik javni stanovanjski fond in je znan po vlaganju v stanovanjsko področje ter nizkih neprofitnih in zadružnih najemninah. Kakšno pa je stanje v Mariboru in kaj se načrtuje v prihodnje? Več >>>

[IŠSP in IPoP] Ugotovitve spletne ankete “VPRAŠANJA ZA STANOVANJA”

IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora in IPOP – Inštitut za politike prostora sta v okviru projekta Za stanovanjske zadruge izvedla spletno anketo, z namenom 1) dobiti vpogled v mnenja, potrebe in želje tistih, ki še nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja ali pa niso zadovoljni s svojo trenutno stanovanjsko situacijo in 2) preveriti zanimanje/potenciale za razvoj skupnostne stanovanjske preskrbe. Več >>>

 

Drugo

[Destilator] Dan / življenje v rabljenih oblačil in stereotipi o tujem švicu

“[…] Danes (in vsak dan) torej spodbujam, da najdeš čim več že uporabljenih uporabnih (torej že nošenih, ampak ne ponošenih) tekstilnih zakladov v svoji bližini in jih spraviš v pogon namesto, da zapravljaš za nove. In vem, vem. Ne zna vsak šivat in nimate vsi časa za to, al pa nočete imet še dodatnih stroškov za popravila ali predelave pri šivilji, pa iskanje vseh teh rabljenih cunj v pravih številkah je naporno in na izmenjevalnicah se ne dobi vedno to, kar rabimo, al pa vsaj ni prave barve in tud v second hand trgovinah in na bolhi ni vse ful ugodno in ni vse kvalitetno in jada jada… […]” Več >>>

[Umanotera] Zniževanje ogljičnega odtisa se začne z njegovim merjenjem

Ogljični odtis je pomemben pokazatelj vpliva na podnebne spremembe in obenem orodje za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij in spremljanje njihove učinkovitosti.

V Umanoteri smo zato pripravili interaktivno spletno delavnico Ogljični odtis občin, ki je bila namenjena vsem, ki bi radi vzpostavili evidenco izpustov toplogrednih plinov v svoji lokalni skupnosti in jo nato uporabili pri načrtovanju ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. Več >>>

[Umanotera] Demonstracijski projekt Livada LAB – edinstven trajnostni učni poligon

Umanotera in društvo Focus v sodelovanju z Zavodom BOB na Livada LAB razvijamo edinstven trajnostni učni poligon, ki spodbuja aktivacijo mladih za naslavljanje podnebne krize. Zelena javna površina v Ljubljani (Livada LAB), kjer Zavod BOB program z mladimi izvaja že od leta 2015, bo postala demonstracijski skupnostni prostor trajnostnih rešitev, s poudarkom na energetski samooskrbi, trajnostni infrastrukturi za druženje, lastni ekološko pridelani hrani ter ozaveščanju in pomenu preživljanja časa v naravi ter gradnji skupnosti kot primer dobre prakse. Več >>>

[Focus] Gradiva in povzetek iz spletne konference »Moč in pravičnost v energetskih tranzicijah«

Focus, Inštitut za ekologijo ter Fakulteta za družbene vede UL smo v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE 30. junija 2021 organizirali mednarodno spletno konferenco na temo moči in pravičnosti v energetskih tranzicijah. Več >>>

[Focus] Boj proti energetski revščini in energetska tranzicija skozi enakost spolov

EU trenutno razpravlja in oblikuje nekatere ključne pakete politik za prehod na trajnostno energijo in nizkoogljično družbo, kot sta evropski zeleni dogovor (EZD) in „Pripravljeni na 55“. Poudarek na pravičnosti je viden element vseh teh političnih predlogov, saj EU želi, da “ne pustimo nikogar zadaj”. Več >>>

[CIPRA] Uresničevanje trajnostnih ciljev na lokalni ravni

Sprehodi, namenjeni spoznavanju ciljev trajnostnega razvoja, solarne pečice iz kartona, okolju prijazno organizirani glasbeni festival – v okviru projekta CIPRE Alps2030 je sredi avgusta okoli 30 mladih iz Francije, Italije, Lihtenštajna in Slovenije sodelovalo v razpravi o uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Več >>>

[CIPRA] Pod drobnogledom

Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021. Več >>>

[CIPRA] Govorite alpsko?

V vsakem alpskem kraju govorijo malo drugače – jezikovna raznolikost območja Alp je neverjetno bogata in se stalno spreminja, zato je zanimiva tudi za jezikoslovce. Z uporabo sodobnih raziskovalnih metod, kot je množičenje (crowdsourcing), nastaja v okviru raziskovalnega projekta VerbaAlpina digitalni slovar živega jezika, v katerem bo zbrana narečna leksika s celotnega območja Alp. Več >>>

[CIPRA] Inovacije in krive poti

Helikopterski preleti in avstralsko belo vino na eni, ekomuzej in ponovna uporaba pametnih telefonov na drugi strani – to so nekateri od primerov dobre in slabe prakse, na katere opozarjajo okoljske organizacije, obenem pa kažejo pot v trajnostnejšo prihodnost. Več >>>

 

Mednarodne novice

Objavljeno je bilo šesto poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC)

Ugotovitve novega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) so zelo jasne – ukrepanje mora biti takojšnje! Znanstveniki namreč v poročilu ugotavljajo, da povprečna globalna temperatura narašča hitreje od pričakovanj. Poročilo je dostopono na povezavi tukaj: https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/

IATP: Nadzorujte svetovna podjetja mesne in mlečne industrije, zmanjšajte izpuste metana in se izognite podnebnemu zlomu

V IATP so pripravili kratko poročilo o štirih stvareh, ki jih morajo vlade storiti, da bi v zadostni meri naslovile izpuste metana z računa kmetijstva. Več >>> 

 

Napovednik dogodkov

8.9.2021 [CTRP Kranj] Okrogla miza – Voda, vir življenja

V sodelovanju z Zavodom za turizem Preddvor bo potekala izobraževalna in ozaveščevalna okrogla miza na temo pomena zdrave (naravne) vode za telesno in duševno zdravje oz. dobro počutje človeka. Sodelovali bodo povabljeni strokovnjaki za ta področja ter akterji uporabe in ohranjanja zelo kvalitetnih naravnih vodnih virov v Kamniško-Savinjskih Alpah. K aktivnemu sodelovanju z vprašanji in mnenji pa vabimo tudi vse udeležence. Več >>>

9.9.2021 [Ekologi brez meja] Odkrivaj EU: prazen koš, polna denarnica

Na delavnici boste izvedeli, kako s preudarnimi nakupi prihraniti, bolj kakovostno živeti z manj odpadki in kako odrabljenim stvarem vdahniti novo življenje. Dolgoročno boste prihranili denar, doma imeli manj navlake, s tem pa tudi manj opravka s pospravljanjem in čiščenjem. Več >>>

9.9. in 20.9.2021 [IŠSP] 

Vabljeni, da se pridružite v Novi Gorici ali Mariboru na ogledu dokumentarnega filma IZ TAKŠNE SNOVI KOT SANJE, o avstrijskih skupnostnih stanovanjskih projektih. Ob filmu se bomo družili in se pogovarjali o možnostih vzpostavljanja tovrstnih projektov v Sloveniji. Več >>>

  1. do 22.9.2021 [MKM] Evropski teden mobilnosti 2021 – Živi zdravo. Potuj trajnostno.

Letos poteka Evropski teden mobilnosti pod sloganom: Živi zdravo. Potuj trajnostno. K temu si želimo pripomoči tudi na Mariborski kolesarski mreži. Tako bomo v sklopu ETM 2021 organizirali oz. soorganizirali več dogodkov. Posebej bi izpostavili kolesarski Lov na zaklad,  Strava izziv “Goni z menoj v toplice” in dogodek “Klima moje soseske Center”.  Več >>>

  1. september [Sončni grič] Evropski dan trajnostnih skupnosti

Vabimo raznolike skupine, organizacije in skupnosti k praznovanju vsega, kar počnejo za izboljšanje svojega lokalnega okolja in sveta. V prejšnjih letih so praznovanja organizirale zadruge, ekovasi, skupnostni vrtovi, kavarne, cerkve, stanovanjske skupnosti, permakulturne pobude, umetniški festivali, šole, univerze, tranzicijska mesta … nobene ovire ni, da ne bi bili med njimi tudi vi! Več >>>

20.9.2021 [CIPRA, FOCUS in IPoP] Zaključna konferenca projekta Trajnostna mobilnost v šolah in vrtcih

Vabimo vas na predstavitev zaključkov projekta Trajnostna mobilnost (TM) v vrtcih in OŠ, ki je potekal med 2018 in 2021. Vanj je bilo vključenih več kot 100.000 otrok in skoraj 6.000 vzgojiteljev in učiteljev po vsej Sloveniji. Več o tem, kako sta Beli zajček in kokoška Rozi spreminjala potovalne navade otrok, si lahko preberete tukaj. Več >>>

 29.9.2021 [IPoP] VSI KRAJI SO POMEMBNI: Teritorialna agenda v praksi

Kako je prostorski razvoj povezan s kakovostjo življenja? Na kakšen način je prostorska razsežnost kohezije vključena v novo kohezijsko politiko? Pridružite se nam pri razpravi o teh in podobnih vprašanjih ter spoznajte šest navdihujočih primerov, ki v praksi prispevajo k izvajanju teritorialne agende. Več >>>

24.11.2021 [Umanotera, Focus] 6. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti

Vabimo vas, da si rezervirate datum za 6. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Sončno elektrarno v vsako skupnost. Več >>>

Foto: Polona Valič

 

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close