Konec junija je Slovenijo in mnogo drugih držav po Evropi in širše zajel vročinski val, eden izmed najzgodnejših v zgodovini beleženja temperatur. V tem času se zato še bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb, ker jih vsak dan občutimo na lastni koži. Visoke temperature povzročajo vročinski stres, ki ga občutimo tako ljudje (še posebej starejši, otroci, oboleli in delavci na prostem), kot tudi rastline in živali. Vročina v mestih vpliva na naše počutje in vedenje. Več časa preživimo v notranjosti objektov, pogosto v prostorih s klimo, ki dodatno obremenjuje naše okolje in ponekod po svetu že povzroča probleme z dobavo električne energije. Veliko tistih, ki se sicer na pot dosledno odpravijo peš ali s kolesom, se v stiski zaradi velike vročine odloči za uporabo avtomobila. V času vročinskih valov prebivalci mest zavzeto iščemo tudi zavetje sence dreves in bližino vodnih teles, ki hladijo in vlažijo ozračje.
Novinar Staš Zgonik je za N1 Slovenija na prvi poletni dan opravil meritve temperature na izbranih točkah v Ljubljani s pomočjo infrardeče kamere in termometra. Na ta način so prikazali, kako zelo pregrete so nekatere površine v mestu; predvsem deli ulic in stavb ter vozila, ki niso v senci. Nazorno pa so pokazali tudi, kako velik vpliv imajo drevesa ter druge vrste ozelenitev (zelene stene) in zelenih prvin na omilitev negativnih vplivov toplotnih otokov na mestno okolje. Z meritvami so še dodatno potrdili in podkrepili rezultate Podnebne akcije Vroče točke, ki jo je leta 2020 v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor izvedlo Kulturno društvo Prostorož. Prostorož je leta 2020 v času vročinskega vala pozval prebivalce Ljubljane, da na interaktivni karti označijo, kje v mestu jim je najbolj vroče. Pri Prostorožu so prebivalce tudi spodbudili, naj delijo svoje izkušnje o spopadanju z vročino in morebitne predloge glede hlajenja dotičnih lokacij. Rezultati novega merjenja temperatur so v veliki meri potrdili že prepoznane lokacije toplotnih otokov v mestu.
Toplotni otoki v mestih so posledica povečanja obsega tlakovanih površin in zgradb ter sočasnega zmanjševanja obsega zelenih površin in raščenega terena, ki prepušča vodo in zrak ter ustvarja pogoje za rast in razvoj rastlin. Na pregrevanje dodatno vplivajo tudi človekove dejavnosti v prostoru (npr. promet, sistemi za hlajenje). Dejavniki pregrevanja nimajo enakega vpliva na celotnem mestnem območju, pač pa je ta odvisen od tega, kako intenzivno so površine pozidane in ozelenjene.
Ena največjih koristi zelenih površin, posameznih rastlin in zelenih ureditev v mestu je prav blaženje učinka vročinskih valov in toplotnih otokov. Zelene površine (tla in večslojni vegetacijski sestoji), pa tudi posamezna drevesa in rastline, znižujejo lokalne temperaturne ekstreme, povečujejo vzdržnost vročine in tako vsestransko pozitivno učinkujejo na zdravje in počutje ljudi ter na življenjske pogoje ljudi, živali in rastlin v mestu. Zelene površine in mestna drevesa bistveno zaznamujejo kvaliteto življenja, energetsko učinkovitost (prihranek energije za hlajenje) in razvojno privlačnost (turizem, investicije). Ker zelene površine prispevajo tudi k ponoru ogljika in varujejo naselja pred posledicami neurij in nalivov, predstavlja celovito urejanje (načrtovanje in upravljanje) zelenih površin najbolj učinkovito lokalno orodje za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Načeloma velja pravilo: večja kot je zelena površina, blagodejnejše učinke bo imela na okolico. A za blaženje lokalne vročine so pomembne tudi manjše zelene površine in posamezna drevesa, zelene stene in strehe. Posebej pomembne so koristi odraslih mestnih dreves, ki lahko dobrodejne funkcije zelenih površin zelo približajo stavbam, ureditvam javnega prostora in ljudem. Zato sta izjemnega pomena strokovno varstvo in nega vsega odraslega drevja v mestih. Ekološke in družbene koristi odraslih in velikih mestnih dreves so večje kot koristi mladih dreves, ki zaradi negativnih vplivov mestnega okolja v mnogih primerih nikoli ne zrastejo v velika in funkcionalna odrasla drevesa. Zato so velika mestna drevesa na ulicah, v posameznih ureditvah in vrtovih najdragocenejše premoženje mest in drugih naselij ter skupaj z zelenimi površinami komunalna infrastruktura, ki v mestih in drugih naseljih zagotavlja zdravo in varno prihodnost za vse.
A učinkovito in družbeno pravično blaženje lahko ustvarjajo le kakovostno urejene površine in zdrava drevesa, ki so prisotna povsod v mestnem prostoru. Zdrava drevesa imajo več listja, tvorijo gostejšo senco in so fiziološko in ekosistemsko bolj produktivna. Za ohranjanje zdravja dreves je treba spremljati stanje in zagotavljanje ustreznih rastnih pogojev (dovolj prostora za razvoj koreninskega sistema, kakovost substrata za ustrezno prehranjenost, zračenje in namakanje), varovanje pred fizičnimi in kemičnimi poškodbami ter zastiranje tal ob deblu. V teh dneh drevesa potrebujejo tudi veliko vode. V primeru mestnih in uličnih dreves so potrebe po vodi bistveno višje kot v gozdu zaradi manjšega obsega podtalja (prostora, ki ga imajo njihove korenine na voljo za rast, preskrbo z vodo in hranili) ter zaradi višjih temperatur zraka in obremenitev sevanja iz okolice. Potrebe po zalivanju skupaj z drugimi posebnostmi mestnega drevja in zelenih površin kličejo po novih, povezanih in vključujočih ter dolgoročno bolj vzdržnih pristopih k njihovemu urejanju.
V Mariboru sta bili v zadnjih dveh letih izvedeni dve Podnebni akciji Mreže za prostor, ki med drugim nagovarjata tudi probleme pregrevanja mestnega okolja z vzpostavljanjem novih biodiverzitetnih območij in opozarjata na velik pomen biotske pestrosti za krepitev ugodnih vplivov narave na soočanje mest s podnebnimi spremembami. Leta 2020 je Organizacija za participatorno družbo skupaj s prostovoljci Iniciative Mestni zbor zasadila mini gozdiček Miyawaki. Z gosto zasaditvijo majhnih rastlin, nabora sadik grmovnic in drevesnih avtohtonih vrst so na območju ustvarili pogoje za razvoj pestrega rastlinskega sestoja. Ta bo lahko iz okoliškega zraka posrkal več CO2 kot običajne, manj raznovrstne zasaditve ter bo hkrati tudi dom in zavetišče za številne živali. Deloval bo kot živa opazovalnica naravnih procesov in blagodejno vplival na neposredno okolico, ki je prepoznana kot eno izmed območij pregrevanja v mestu Maribor. Druga akcija je bila usmerjena v revitalizacijo nabrežij Radvanjskega potoka. Na gola nabrežja in brežine Radvanjskega potoka so aktivisti zasadili skrbno izbrane sadike drevesnih in grmovnih vrst, s čimer so se namenili izboljšati ekološke funkcije potoka in obvodnega prostora, izboljšati biotsko pestrost območja in vzpostaviti senčna območja, ki jih trenutno v vodnem in obvodnem okolju Radvanjskega potoka primanjkuje.
V Ljubljani je aktualen javni poziv k ukrepanju v zvezi s toplotnimi otoki. Kulturno društvo Prostorož skupaj s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami in posamezniki v odprtem pismu opozarja na dokazana dejstva o pregrevanju mesta in nagovarja Mestno občino Ljubljana k aktivnemu ukrepanju pri blaženju vplivov vročinskih valov na mestno okolje in prebivalce. Sporočilo je aktualno tudi za druga slovenska mesta in manjša naselja.
Avtorici: Nina Plevnik, Maja Simoneti
Uporabne povezave:
Koristi zelenih površin – študija virov
—
Foto: Bram van Geerenstein na Unsplash
